Page 582 - Tomajci

Jurij Hadalin

vrata), se tako pogosto pojavlja v njegovih delih, in kot se simptomatično
velikokrat zgodi, Kjuder ne pozabi natančno definirati krivca (žat, ak, t,
3, 601):¹²

Februarja 1928 je neko popoldne ob začetku pouka imenoma izpra-
ševal v višjem razredu otroke, če so bili preteklo nedeljo pri sv. Maši.
Medtem ko so mirno odgovarjali »da« ali »ne«, je 13 letni Franc Šonc
I: Šončev, št. 47, r. 4. 2. 1913 :I zarjul »Šiiii!« Župnik ga je svareče pogle-
dal, da se v šoli rjoveti ne sme in ga je, drugim v svarilo, poslal pred
vrata. Zunaj ga je videl učitelj Giovanni Cosmina, ki je takoj obvestil
sežanske šolske oblasti, da je bil deček kaznovan, ker se je drznil med
krščanskim naukom izreči italijansko besedo.

Kjuder nam sicer na več mestih postreže z učiteljevimi izrazito nega-
tivnimi osebnimi karakteristikami, med seznamom medvojnih primorskih
učiteljev je zaveden kot Ivan Kosmina, rojen v Nabrežini, po njegovem uči-
teljevanju v Tomaju pa je kot njegova naslednja in zadnja služba navedeno
Šmartno v Brdih od leta 1950 naprej (Lavrenčič Pahor 1994, 216). To pome-
ni, da je po Kjudrovi zaslugi njegova oznaka iz časov fašizma v Tomajščini¹³
ostala tudi po tem, ko je učiteljevanje nadaljeval že v povojni Jugoslaviji.
Tako ga Ana Jelnikar v tomajskem kontekstu kot zamenjavo za prisilno
upokojenega tomajskega učitelja Antona Kosovela opiše kot upogljivejše-
ga Slovenca (Jelnikar 2015, 203).
Po tem incidentu so verouk v Tomaju poučevale Šolske sestre v samo-
stanu, Kjuder pa je prevzel pouk verouka v kaplaniji v Kazljah. »Tomajski
župnik« je sicer poskusil s poučevanjem v cerkvi v samem Tomaju, ven-
dar je bil odziv zelo slab, za razliko od Kazelj in Utovelj, kjer je bilo name-
sto brezbrižnosti – »idealno«. Nekaj je sicer vprašanje verske gorečnosti,
a tudi o pridnosti tomajskih učencev je imel svoje mnenje, ki si ga je delil
z učiteljem Kosovelom, Kosminoviim predhodnikom. Ta naj bi po Kjudru
dejal, »da bo moral še Tomaj v Utovljah župana iskati« (žat, ak, t, 3, 617).

¹² Kjuder z osebnimi podatki grešnikov nima nobenih težav, podoben zapis, ki je v javno obja-
vljenem Zgodovinskem mozaiku Primorske, npr. prenese informacijo, ki jo je Kjudru povedal
Anton Žvab – Tišlerjev, hišna številka 23. »Prvikrat po laško je v Krepljah zaklel Boga An-
ton Gomizel dne 1. januarja 1902. Ta človek je bil rojen v Krepljah dne 7. junija 1854. Bival
je na številki 22 [...]. Ta primer bogokletstva se je zgodil pri seji vinogradskega društva v
Krepljah omenjenega dne« (žat, ak, zmp, 238).
¹³ Kjuder ta izraz uporablja zaradi distinkcije med Tomajem in kraji, ki spadajo pod tomaj-
sko faro oz. v neposedno okolico Tomaja. Zgodovinsko gledano je torej to izraz, ki jasno
formulira Kjudrovo območje delovanja, zato ga uporabljamo tudi mi.

580