Page 580 - Tomajci

Jurij Hadalin

Kjudrovimi paberki objavljeno na spletni strani sežanske župnije in jasno
prikazuje, zakaj je Kjudrovo delo še danes odmevno.

13. 12. 1923 je Sežana volila novega župnika. Do tedaj je tam župni-
koval Ivan Schiffrer, doma iz Borovnice. Ker mu je italijanska vlada
zavrnila prošnjo za italijansko državljanstvo, ni mogel več opravljati
službe župnika.

Tržaška škofija je objavila razpis, na katerega so se prijavili trije pro-
silci: Jožef Glažar, Albin Kjuder in Šime Červar, ki pa je pozneje svojo
vlogo umaknil. Iz starejših zapiskov se vidi, da potekajo volitve ta-
kole: Najsvetejše se prenese v zakristijo, ljudje se zberejo v cerkvi in
se pogovorijo o kandidatih. Pred glavnim oltarjem sedijo zastopniki
cerkve, vlade in občine, in sicer za mizo, na kateri ima vsak kandi-
dat svojo volilno skrinjico. Po razpravi gredo farani mimo skrinjic in
vsak vrže fižolovo zrno v skrinjico izbranega kandidata (samo v par
župnijah tržaške škofije tako volijo župnika, drugje župnika imenuje
vlada ali škofija). Leta 1893 so na tak način izvolili župnika Omersa,
ki je pastiroval v Sežani do 1912, ko mu je sledil Schiffrer. Dne 13. 12.
1923 je bil začetek volitev ob 9. uri zjutraj. Vlado je predstavljal pod-
prefekt dr. Avian, cerkev povirski prodekan Mihael Barbič, občino pa
regent in notar dr. Rumer. Zbralo se je samo 31 volivcev (volili so kar
v zakristiji) in vsega je bilo konec že v par minutah: Glažar je dobil 20
glasov, Kjuder pa 11. Zakaj tak klavrn potek? Volilnih upravičencev
je bilo takrat v Sežani skoraj 500, a se volitev niso hoteli udeležiti.
Rekli so: »Mi smo že izvolili župnika in ga še imamo, našega g. Schi-
ffrerja, ki smo z njim zadovoljni in on z nami tudi. Zakaj ga podijo
proč?« Drugi vzrok: oba kandidata sta bila ljudem enako (ne)znana;
čisto drugače bi bilo, če bi bil en od njiju Slovenec, drugi pa ne. Poleg
tega so volitve prezgodaj zaključili in nekaj volivcev je ostalo pred za-
klenjenimi vrati, Avian in Rumer pa sta se jim baje smejala. Tako je
bil izvoljen g. Jožef Glažar iz železničarske družine, rojen v Gorenjah
pri Divači leta 1889. Bil je znan kot pobožen, miroljuben in ljubezniv
gospod, zaveden Slovenec in pravičen z vsemi. [žat, ak, zmp, 130]

Začetki njegovega delovanja v Tomaju, kjer je z delom pričel konec ma-
ja 1924, so bili zahtevni. Na eni strani je imel podporo cerkvenih starešin
in županstva, a se je zaradi tedanjega nepoznavanja vaških odnosov hitro
zameril cerkvenemu zboru, zašel pa je tudi v notranje vaške spore ob vpra-

578