Page 579 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

t, 2, 556), nekaj jih tudi ni izpolnjevalo zahteve po italijanskem državljan-
stvu, je v Trstu postajal vse manj zaželen. Kjuder sam zapiše, da je sploh
po letu 1924 pritisk v Trstu postajal vse večji, tako da je, denimo, »organist
v cerkvi sv. Antona Salvatore Dolzani (oče je bil še Dolžan) odpovedal svo-
jo službo pri slovenskih pobožnostih, češ, ›Non posso portare la mia pel-
le al mercato! [Nočem nositi svoje kože naprodaj!]‹«, napadi na slovensko
bogoslužje pa so bili stalnica tudi v italijanskem časopisju, pri katerem sta
prednjačila tržaški Il Piccolo in fašistični Il Popolo di Trieste (Tavčar 2005, 22;
Pirjevec 1989,35).Vtržaški škofijisoga tako28. decembra 1923 na sestan-
ku z generalnim vikarjem Mecchio želeli napotiti v že zgodovinsko izjemno
zahtevno župnijo Krkavče. Kjuder se je po lastnih besedah sicer upiral, Kr-
kavče v Istri so bile namreč »razkričana vas šovinizma in nemira«. Danes
je to že precej pozabljena epizoda, ki ima izvor v lokalnih političnih bojih
že od 19. stoletja naprej. Takrat se je župnija na podlagi jezika in s tem po-
litične pripadnosti razklala in bojkotirala cerkvene oblasti, situacija pa je
v 20. letih postala popolnoma nevzdržna, ne glede na to, ali je župnik pri-
digal v italijanščini ali slovenščini, ter so župniki zapuščali župnijo, polno
»topoumnih, apatičnih, versko mlačnih in pogansko vraževernih« vašča-
nov, in jo opisovali kot »Sibirijo« ter »misijonsko zemljo« (Verginella 1999,
413). Krkavčamseje izognil stem,dasejeprijavilnamesto tomajskega
župnika,¹⁰ in sicer protestno zgolj minuto pred iztekom razpisnega roka.
Natančno to je dan pred tem odklonil, ko ga je s tem namenom obiskala
delegacija iz Tomaja in je idejo zavrnil zaradi »pripadnosti svojim svetoan-
tonskim ovčicam« ter mladosti in neizkušenosti (Tavčar 2005, 25). Situaci-
ja je bila sicer takšna, da je Kjuder, ki je z imenovanjem za župnika, kar je
bilo zaradi njegovega odhoda iz urbanega okolja morda razumljeno kot ka-
zen, pravzaprav postal najmlajši župnik tržaške škofije v tistem času (žat,
ak, tk, 6). Ob tem ni nepomembno dejstvo, ki ga je sicer pri opisovanju
svojega odhoda v Tomaj drugače izjemno dosledni Kjuder v vseh delih, ra-
zen v enem, zamolčal. Dva tedna prej je neuspešno kandidiral za župnika
v Sežani: dejstvo je zapisal predvsem zato, da je lahko opisal zgodovinski
okvir posebnega volilnega procesa župnika v sežanski župniji; zmagovalec
volitev Jožef Glažar je nato upravljal sežansko župnijo in vmes nekaj časa
tudi tomajsko dekanijo od leta 1923 do smrti 1961, ko je mesto tomajske-
ga dekana zasedel Kjuder (Škerl 2013a). Danes je to skupaj s še nekaterimi

¹⁰ Pred njim sta bila sicer še dva prosilca, a Sime Červar je spadal v kategorijo politično neza-
nesljivih, »medtem ko g. Elsnic iz Rodika ni imel italijanskega državljanstva« (žat, ak, t,
2, 560).

577