Page 577 - Tomajci
P. 577
Oblikovanje spomina lokalne skupnosti
postavi spomin kot enega glavnih sodobnih graditeljev identitetnih
diskurzov – spomini skupnosti se predstavljajo v vlogi zanesljivega
vira, ki potrjuje kolektivno identiteto skupine danes. Kolektivni spo-
min oblikuje občutek pripadnosti posameznika v pripadnost skupno-
sti. Pojavi se vprašanje, ali je kolektivni spomin prezentacija enega,
kolektivnega spomina, ali reprezentacija skupka izbranih individual-
nih spominov. [Širok 2012, 139]
Kdo je bil Albin Kjuder?
Albin Kjuder je leta 1924, po odraščanju v Trstu pri stricu Antonu Kjudru,
župniku v Barkovljah, postal župnik v Tomaju, ki je tedaj predstavljal sre-
dišče cerkvenega življenja na Krasu. To oznako je Tomaju v svojih spisih
dokončno dal ravno Kjuder (žat, ak, t, 1, 12):
Tomaj ima častitljivo zgodovino. Po starih ohranjenih dokumentih
je bil Tomaj središče Krasa, mati fara z veliko družino podružnih cer-
kva [...]. Leta 1864 je postala tomajska župnija še dekanija [...]. Torej
mala kraška škofija. Ko je vstalo na tomajskem griču še veliko samo-
stansko domovje, ki z župnijsko cerkvijoskupajčez vesKrasblesti, je
nastalo samo po sebi novo ime »kraški Vatikan«.
Del tedanje tomajske dekanije je predstavljala njegova rojstna vas Duto-
vlje nekaj kilometrov vstran, tako da je Kjuder naslednjih 43 let svoje du-
hovniško delo opravljal v domačem okolju in je lahko sledil zgledu svojega
predhodnika, tomajskega dekana Matije Sile, ki naj bi po njegovih bese-
dah poznal vsakega farana. Tomaj ni bil Kjudrova prva izbira, kar je jasno
popisal v župnijski kroniki (žat, ak, tk, 3):
Ob koncu leta 1923 je bila tomajska župnija v razpisu. Župnik, dekan
Matija Sila, je bil leto prej siloma upokojen, ker ni bil zmožen voditi
dela vžupniji.Imeljetedaj 85 let! OTomajuso seširilečudne novice:
cerkev zanemarjena, orgle neuporabne, zvonovi so bili rekvirirani v
vojni, cerkvena streha pušča, hlev se podira, beneficij zanemarjen, v
župnem uradu grozen nered, cerkveni računi manjkajo od leta 1919
za 10 cerkva, arhiv zanemarjen. Skratka, gorje nasledniku.
Kjudrov nečak Ivan Tavčar (1976, 85) je sicer v Kjudrovi biografiji ob de-
seti obletnici njegove smrti to neodločnost opisal tako: »Leta 1923 so Kju-
dra poslali v Tomaj, akoravno si ga ni preveč želel, ker je bil preblizu rojstne
575

