Page 576 - Tomajci

Jurij Hadalin

kolektivni spominprimorskeganarodnostnegabojapodfašizmomkotnaj-
jasnejšim primerom to jasno postavil. Zaradi svojega vpliva v skupnosti je
deloval kot avtoritativen glas, ki je oblikoval kanonične interpretacije do-
godkov, določil, kaj je vredno ohranitve v spominu skupnosti, in vplival na
narativ s selekcijo zapisov ter z načinom njihove predstavitve. Ta vpliv se
kaže predvsem zato, ker takšna dela v mnogih primerih postanejo teme-
lji za kasnejše interpretacije zgodovine skupnosti, saj kombinacija oseb-
nih opažanj in kronike omogoča, da zapisi delujejo kot dokumenti lokalne
identitete in vir za razprave o preteklosti. Kjuder je tako podrobno opisal
odnose/spore med različnimi vasmi v župniji, kjer na podlagi pogovorov
z vaščani ugotavlja, kje je bil njihov izvor, kako so potekali in predvsem
dejstvo, da se teh nasprotij v času pisanja (leta 1954) skorajda ne more več
opaziti, kar pripiše spremembam, ki jih je prineslo 20. stoletje.

Dve svetovni vojni, italijanska okupacija, povojne reve, odvisnost va-
si od vasi I: eni morajo v tomajsko gimnazijo, drugi na dutoveljsko ob-
čino in ambulanto, gospodarske skupne ustanove :I vse to in drugo je
malone vsa strupena nasprotja ublažilo. Danes čujemo celo, kako eni
in drugi pozitivne stvari tu in tam hvalijo, se obiskujejo in postajajo
družina. [žat, ak, t, 5, 1204–1205]

Za razumevanje pomena avtobiografskega spomina v tem konkretnem
primeru je pomembno tudi razumevanje razmerja med javnim in osebnim
spominom. Kjuder je tako svoje osebne spomine pravzaprav napravil za
kanonični javni spomin, ki mnogo bolj izpostavi predvojni antifašizem,
medtem ko, denimo, delovanja odporniškega gibanja v času druge svetov-
ne vojne ne postavlja v ospredje tako jasno. Javni spomin razumemo kot
cenzuriran spomin, ki zavzame prostor na mestu javnega in določa, kaj je
prevladujoče pripovedovanje (Urek 2008, 60–61). Javni spomin oblikuje-
jo in uravnavajo oblastne strukture, institucije ter profesionalne prakse in
je tako izpostavljen družbeno konstruiranim procesom pozabljanja, ki ga
preoblikujejo: poudarjanju enih dogodkov in marginaliziranju drugih. Jav-
ni spomin je tako prevladujoči spomin, ki selekcionira in filtrira osebne ter
kolektivne spomine, ki zato niso del javnega. Prav tako lahko procese in-
dividualnega in kolektivnega spominjanja omogoča ter spodbuja (Zaviršek
2001, 117). Historizacija spomina lahko spodbudi osebne spomine, da do-
bijo svojo zgodbo in stopijo v prostor javnega.

Sodobna obsedenost s spominjanjem in pričevanjem o preteklosti

574