Page 574 - Tomajci

Jurij Hadalin

svojih predhodnikov ne omenja oz. ne pozna, se pa zato zgodba o izvoru
obeh družin nahaja tudi v uvodu v študijo Tomaja pod podnaslovom »To-
majska senzacija«. Njihov prihod je v tem primeru pogojen z vrhuncem
moči Osmanskega cesarstva ter obleganjem Dunaja leta 1529 in prodorom
na Ogrsko v času sultana Sulejmana i, ki ga zmotoma omenja kot njegove-
ga naslednika iz 18. stoletja Sulejmana ii (Sulimana ii). Tudi ta datacija,
ki jo podaja precej čez prst, ne ustreza nujno zgodovinskim dejstvom in je
kontradiktorna njegovim ugotovitvam v istem delu (žat, ak, t, 1, 17).
V določenih primerih že sam Kjuder sicer nakaže svoje mnenje o starej-
ših zapisih in interpretacijah, ki ni nujno pritrdilno, a se še vedno naslanja
na vedenje o kraju in skupnosti, ki mu je bilo dostopno. Tako že uvodoma
ponudi prepis člankov o izvorih krajevnega imena, kjer se naslanja na re-
lativno vprašljive etimološke razprave svojega predhodnika Matije Sile oz.
sodobnikov Josipa Jurce (odvetnika iz Trsta po rodu iz Koprive) ter Jo-
žeta Macarola (Ivanovega) iz sosednjega Križa.⁶ Ravno ti zapisi kažejo na
dejstvo, da je Kjuder po eni strani sicer nekritično zapisoval »zgodovinska
zrna«, kot jih sam poimenuje, a s tem pravzaprav pokazal, kakšno je bilo
stanje spomina v lokalni skupnosti.⁷
Izjemno pomembna sta tudi njegov svetovnonazorski pogled in optika
funkcije, s katere nastopa. Okostje njegovih del odseva njegovo dušnopa-
stirsko delo, skrb za cerkvene objekte, predmete in premoženje, odnos do
posvetnih oblasti in političnega delovanja pa je navadno skrit med vrstica-
mi in ni povezan z dogajanji na najvišji ravni, temveč je navadno odziv na
neposredne konfrontacije s trenutnimi oblastmi. Čeprav teh tem pogosto
ne naslavlja neposredno, namigi in interpretacije omogočajo ustvarjanje
diskurzivne podlage, kjer se skozi pisanje oblikuje konsenz ali kritika gle-
de določenih vprašanj. Ti subtilni vplivi oblikujejo kolektivni narativ, saj
skupnost bere med vrsticami in interpretira zapise glede na lastne izku-
šnje. Avtobiografski spomini posameznikov, še posebej tistih, ki so doži-
veli pomembne zgodovinske dogodke, zato prispevajo k bogatenju kolek-
tivnega spomina in njihovi zapisi zato hitro postanejo del širšega zgodo-
vinskega narativa. Maurice Halbwachs je trdil, da je spomin v veliki meri
rekonstrukcija preteklosti s pomočjo podatkov iz sedanjosti. Te podatke so
oblikovale prejšnje rekonstrukcije, kar pomeni, da je podoba preteklosti že
precej spremenjena (Halbwachs 2001, 75).

⁶ Macarol se občasno pojavlja v Kjudrovih delih tudi kot eden izmed bistvenih ustnih virov.
⁷ »Od takrat je trideset let, težka leta fašizma in ii. svetovne vojne. Tako modrovanje je za-
mrlo« (žat, ak, t,1,11).

572