Page 573 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

ljudi‹« (žat, ak, t, 2, 357). V času obeh svetovnih vojn je bil velik delež zvo-
nov rekviriran ter pretopljen za potrebe vojaške industrije. Če so duhovni-
ki in skupnost v obdobju med vojnama uspeli zvonove nadomestiti, je bil
ponoven odvzem še toliko večji udarec, če pustimo ob strani simbolni po-
men zvonjenja, saj so zvonovi pomembna sestavina krščanskega življenja.
Poleg liturgične funkcije so s časom postali sestavni del verske in narodne
identitete Slovencev ter zato na svojevrsten način znamenje skupnosti in
družbene povezanosti (Slovenska škofovska konferenca 2013). Ta se je pri
reševanju sveže ulitih zvonov iz porušenega zvonika tomajske cerkve le-
ta 1949 še posebej pokazala ter zato ne preseneča, da je Kjuder ob svojem
prihodu v Tomaj zapisal: »Iz zvonikov se je glasilo borno pritrkovanje na
jeklene posode, viseče gor mesto manjkajočih zvonov. Take steklenice so
rabili na fronti, da so s stisnjenim (komprimiranim) kisikom čistili zrak«
(žat, at, tk, 9–10). Dogodek se mu je tako vtisnil v spomin, da je osem
let kasneje te jeklenke med besedilom tudi narisal, omenjal pa je tudi naj-
bornejšo prakso, namreč da je ponekod namesto zvonov v zvoniku visel
kos železne tračnice oz. traverze (žat, ak, t, 2, 355).
Poleg tega bralec hitro dobi vtis, da je njegovo delo posvečeno predvsem
podrobnemu pogledu na delovanje tomajske župnije v preteklosti in se-
danjosti ter da marsikaj bistvenega iz obravnavanega časa umanjka. Po
drugi strani lahko zelo natančnega raziskovalca motijo določene Kjudro-
ve navedbe, pomembne za ohranjanje spomina, četudi lahko neresnične,
saj lahko pogosto, sploh pri vprašanjih izvora posameznikov, naletimo na
prenos vedenja ali spominov, ki v ostalih virih nimajo prave podlage. Naj-
boljši primer je tako, denimo, velikokrat omenjen izvor priimka oz. družin
Ucman – Polakovi in Černe – Černjevi (Czerny), ki naj bi se v Tomaj prise-
lili s Poljskega oz. z Ogrskega med tridesetletno vojno (1618–1648). Kjuder
jihnadrugihmestih v Tomajumeščažev16.stoletju(žat, ak, t,3,861).
Med raziskavami kupoprodajnih odnosov v Tomaju v obdobju 1619–20 je
to z datacijo lastniških odnosov v Tomaju najprej ovrgel Aleksander Panjek
(2016, 290–316), ki je v novejših raziskavah nato družino Ucman prvič za-
sledil v urbarju devinskega gospostva iz leta 1494.⁴ Podobno velja tudi za
priimek Černe, ki ga Panjek in Zobec prvič zasledita v letu 1592, in sicer
sta kot začetnika družine identificirana tedanji tomajski župnik Baptista
Černe in njegov sin Just, družino pa sta zasledila v Trstu že vsaj v 14. sto-
letju.⁵ Kjuder tega potencialno zelo senzacionalnega dejstva v okviru študij

⁴Glej 1. poglavje.
⁵Glej 10. poglavje.

571