Page 539 - Tomajci

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju

zal Jurij Hadalin, njegovo »nematerialno dediščino« pa lahko razumemo
tudi v obliki prispevka k oblikovanju zgodovinskega spomina Tomaja. Ve-
lja omeniti, da je v Tomaju deloval tudi župnik Henrik Šonc, ki je umrl leta
1964, vendar ga je omenil zgolj en sogovornik,⁷ saj njegova vloga v Tomaju
ni bila niti približno primerljiva s tisto, ki jo je imel Albin Kjuder.

Gospodarska elita: lastniki velikih kmetij
Na podlagi izsledkov intervjujev ustne zgodovine sklepamo, da so gospo-
darsko elito v Tomaju pred in po drugi svetovni vojni predstavljale družine
z velikimi kmetijami, saj se je premožnost ocenjevala po velikosti zemljišča.
Ekonomsko najbolje stoječi posamezniki so imeli precej obsežnejšo posest
zemljišč in parcel v primerjavi z manjšimi kmetijami, zato so njihove kme-
tije veljale za »elitne«. V lasti so imeli tudi več glav živine in vinograde. Pro-
dani proizvodi, predvsem meso, mleko in vino, so jim predstavljali glavni
vir denarja. Družine z velikimi kmetijami so lokalno elito predstavljale za-
radi lastništva nad zemljo, s čimer so lahko akumulirale in ohranjale različ-
ne vrste kapitala – simbolnega, kulturnega in socialnega. Ekonomska elita
v Tomaju je lahko družbeno moč uveljavljala neposredno z uporabo denar-
ja (tudi z zagotavljanjem posojil drugim) in nudenjem dela dninarjem ter
hlapcem pred drugo svetovno vojno.
Družine z velikimi kmetijami v Tomaju so veljale tudi za naprednejše
in podjetnejše, saj zgolj lastništvo zemlje ni bilo dovolj za razvoj: »Podje-
tne familije v Tomaju so že pod Avstrijo bile podjetne in so tudi danes,« je
sogovornik Danilo opozoril na kontinuiteto in dodal: »Če nisi kmetoval na-
predno, si živel slabše in se zato raje zaposlil.« Po njegovih besedah so bili
lastniki velikih kmetij bolj izučeni v kmetijstvu in posedovali tudi več kul-
turnega kapitala v obliki znanja, ki so ga lahko pretvorili v ekonomskega.
Kot je opozoril sogovornik Ivan: »So lahko naredili nove vinograde, vzgajali
sadovnjak, prodajali so lahko več. Takrat je hodu nekdo s Trsta kupovat vi-
no po teh kmetijah. Več živine so meli. Premožnejši so pasli živino, ampak
so že imeli svoje ograde, travnike.«
KotnavajaMiraCencič(2013, 87–88),jebil leta 1947 Tomajpriključen k
Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Oblast so legalno prevzeli Krajev-
ni ljudski odbori (klo), ki so na pol legalno delovali že od februarja 1947,
povezoval pa jih je Okrajni ljudski odbor Sežana. Leto kasneje, po priklju-

⁷V knjigi Zgodovinski mozaik Primorske Albin Kjuder (1972, 260) navede, da gre za duhovnika
dutovske podružnice in župnije, rojenega v Tomaju leta 1870, ki je bil za časa pisanja knjige
leta 1959 upokojeni katehet v Tomaju.

537