Page 535 - Tomajci

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju

znikov (prim. z Musgrave in Wong 2016, 90), pri čemer opozarjamo, da je
lahko posameznik zasedel več kot eno kategorijo elite. Ugotavljamo, da je
družbeno elito v Tomaju po drugi svetovni vojni (in pred njo) predstavljal
duhovnik Albin Kjuder, ekonomsko elito družine z velikimi kmetijami, po-
litično elito pa partija.

Družbena elita: duhovnik Albin Kjuder
»Ta famozni Kjuder. Zelo korajžen, zelo inteligenten, zelo načitan,« je sogo-
vornik Marjan, rojen leta 1937,² opisal župnika Albina Kjudra. Sogovorniki
in sogovornice so pogosto izpostavili, da je bil najznamenitejša, najbolj iz-
obražena, spoštovana in najvplivnejša osebnost v Tomaju, ki je veljala za
vzorno. Ponosno so omenili tudi, da je pridobil naziv monsignor, častni na-
ziv duhovnikov v Rimskokatoliški cerkvi. Sogovornica Marta, blagajničar-
ka v mesnopredelovalni industriji, rojena leta 1942 v Križu, je kot vplivno
osebnost v Tomaju izpostavila zgolj njega: »Jaz se spomnim samo župni-
ka,dasobili nekaj več. Je bil zelo sposoben, resmož. Kakšnoknjižnico
je imel! Smo si tudi knjige izposojevali pri njemu za čitat.« Albin Kjuder
je bil visoko na cerkveni hierarhični lestvici in prominentna figura v do-
mačem okolju. Med družbeno elito ga umeščamo, ker je veljal za izjemno
spoštovano osebnost v skupnosti, hkrati pa ni imel vodilne politične vloge
ali premoženjskega položaja, da bi ga lahko umestili v drugo elitno katego-
rijo.
Rojen je bil leta 1893 v Dutovljah, umrl pa je leta 1967 v Tomaju. Leta 1924
ga je tržaški škof imenoval za župnika in dekana v Tomaju. Leta 1955 je bil
imenovan za apostolskega delegata za jugoslovanski del tržaško-koprske
škofije, ki je bil pod upravo ljubljanskega škofa. Istočasno je bil imenovan
za prelata, dobil pa je tudi vse škofovske pravice. Istega leta je bil slovesno
ustoličen v koprski stolnici in poleg župnije ter obširne tomajske dekanije
prevzel skrb še nad 46 župnijami tržaško-koprske škofije. Leta 1961 ga je
papež Janez xxiii. imenoval za apostolskega administratorja slovenske-
ga dela tržaško-koprske škofije in slovenskega dela reške škofije (Jevnikar
1982, 50).
Med novo politično elito, ki jo je predstavljala povojna partija, je med
Albinom Kjudrom in novim partijskim vodstvom po besedah sogovornika
Danila, strojnega tehnika, rojenega leta 1948, obstajal velik prepad glede
znanja in izobrazbe, pri čemer je izpostavil njegov kulturni kapital: »Kjuder

² Sogovornik ni podal soglasja za navedbo svojega poklica, saj bi to lahko omogočilo njegovo
prepoznavo, zato ta podatek v njegovem primeru ni naveden.

533