Page 541 - Tomajci

Dvig življenjskega standarda in transformacija elit v Tomaju

ostalih kmetov. Ko se je v Tomaju ustanavljala zadruga, je bil ta »dober
kmet« pripravljen vstopiti v zadrugo, ker pa teren ni bil dobro pripravljen
s strani Okrajne zveze kmetijskih zadrug (ozkz), so se mali kmetje na se-
stanku uprli vstopu kulaka v njihovo zadrugo. Iz tega razberemo konflikt
med malimi in velikimi kmeti. Za slednje je v Tomaju status »velikega kme-
ta« sicer pomenil ugled, v zadrugi pod novo politično oblastjo pa včasih
ravno obratno.
Kot navaja Albin Kjuder (žat, ak, t, 3 in 4) v svojih zapisih o tomajskih
družinah, je agrarna reforma leta 1948 v Tomaju zajela večji del premože-
nja družine Fabjani, ki je bilo nacionalizirano. Lastnica je v pričakovanju
tega že prej razdelila posestvo med svoje ljudi in podržavljen je bil le manj-
ši del velikega posestva,⁸ pri čemer velja omeniti, da ni mogoče, da bi ji to
lahko uspelo v celoti. Gospodarsko poslopje kmetijske delovne zadruge je
bilo na domačiji Fabjanijevih, kjer je bilo v hlevu 24 do 26 glav zadružne ži-
vine (žat, ak, t, 3, 896). Po navedbah Mire Cencič (2013, 88–89) so kmetje
po nekaj letih iz kmetijske delovne zadruge izstopili, do propada pa so ze-
mljo, ki je bila družbena lastnina, še nekaj časa obdelovali plačani delavci.
Kot se je spominjal Andrej, kmet, rojen leta 1941: »Oče ni prenesel tega, da
je hodil delat v zadrugo, strašno mu je bilo izpod časti. In potem smo se
izpisali in kot kmetje živeli naprej.« Leta 1954 je kmetijstvo doživelo novo
preoblikovanje in zadruge so se začele organizirati kot gospodarska pod-
jetja.
Gospodarstvo se je po letu 1965 skladno z gospodarsko reformo razvijalo
v bližini središč, v Sežani in Dutovljah, industrija pa je dajala pogoje za za-
poslovanje tudi moške kmečke delovne sile.⁹ To je imelo lahko za posledico
opuščanje kmetovanja in propadanje kmečkega gospodarstva, predvsem
manjših kmetij. Iz intervjujev ustne zgodovine je razvidno, da so se dru-
žinski člani manjših in srednje velikih kmetij iz Tomaja zaposlili v Sežani,
predvsem mlajša generacija, in postali polkmetje, ki so po prihodu iz služ-
be obdelovali kmetijo. V procesu pospešenega opremljanja kmetij s kme-

⁸ Po sklepu komisije za agrarno reformo je bilo podržavljeno vse premoženje izseljencev iz
leta 1947, pri čemer je v Tomaju največji delež tega predstavljalo premoženje samostana
Šolskih sester (žat, ak, t, 3, 885).
⁹ Največje podjetje v občini Sežana je bilo Iskra – obrat Sežana, ki je izdelovalo radijske spre-
jemnike in akustične naprave, bili pa so tudi tekstilna tovarna, obrati kovinske industrije,
živilska panoga in obrat Marmor, ki je združeval kamnolome in žage (Savnik idr. 1968, 301).
Vse do leta 1999 so v Sežani delovali obrati tekstilne, kovinske, elektrotehnične, kemične,
lesne, mesnopredelovalne industrije in tovarna kmetijske mehanizacije. Zaradi obmejne
lege so imela tam sedež številna prevozniška in zunanjetrgovinska podjetja (Kranjc 1999,
212–213).

539