Page 542 - Tomajci

Polona Sitar

tijsko mehanizacijo so kmetje z nakupom traktorjev in priključkov delno
nadomestili manko delovne sile, vendar tudi ta sprememba ni zaustavila
procesa opuščanja kmetovanja. Najprej je propadla živinoreja, postopoma
še poljedelstvo, ohranilo in pospeševalo se je le vinogradništvo. Pri tem so-
govornica Irena, visokošolska učiteljica, rojena leta 1934, izpostavlja, da so
se polkmetje izselili tja, kjer so bile službe: »Dninarjev skoraj ni bilo več,
so se izselili. Če nisi imel kmetije, da te je privezovala zemlja, si šel, mlajša
generacija, stari pa so pomrli počasi.«
Srednje velike in majhne kmetije so imele običajno vsaj enega družinske-
ga člana, ki je bil zaposlen, saj delo zgolj na kmetiji ni omogočalo preživetja,
pomemben motiv za zaposlitev pa je bila tudi kreditna sposobnost, kot je
opozoril Igor, ki je opisal fenomen »polkmetov«:

Dvoživke rečemo temu. Vsaka hiša je imela še po dva prašiča, še ka-
kšno žival pri hiši. Tisto je bilo samooskrbno, da si malo pridelal, ne-
kaj vina, to si prodal, nisi bil niti registriran. Včasih so bile službe od
šestih zjutraj do dveh in je ostalo še pol dneva, tako da so lahko ljudje
imeli še zraven nekaj zemlje pa jo obdelali. To so bile večinoma manj-
še kmetije, ki so imele malo manj vsega skupaj, da bi od tega živeli.
Nekateri sogovorniki so izpostavili, da z zaposlitvijo kmetov z manjših
kmetij v industriji ekonomski status polkmetov sčasoma postane primer-
ljiv s tistim, ki so ga imeli veliki kmetje, ker so polkmetje delali tudi doma
in imeli zato prej opremljene kmetije ter lepše hiše. Kot poudarja Boris, je
bil problem kmetov, ki niso hodili v službo, da niso imeli rednih plač:

Vsi so si lahko zamenjali pridelke, niso pa imeli denarja, da bodo šli
nekaj kupovat. Oče je bil malo na boljšem, ker je bil obrtnik, pa je
nekaj kasiral od storitev in potem smo leta šestdeset kupili en majhen
motorček,moped,potem čezpar let smo kupili fičota.

Podobno je pokazala tudi raziskava o integrirani kmečki ekonomiji pri
kmečkem gospodarjenju v širšem prostoru socialistične Slovenije (Centrih
in Sitar 2022, 226), kjer je razvidno, da je lahko prišlo tudi do obrata, ko so
se manjši kmetje zaposlili, in sicer da so bili v boljšem položaju od večjih
kmetov, saj jim je neagrarni dohodek poleg popoldanskega dela na kmetiji
omogočal boljši življenjski standard kot tistim, ki so imeli večje posestvo
in si zato niso mogli poiskati dodatnega zaslužka izven kmetijstva. Kljub
temu velja izpostaviti, da so bile v Tomaju družine z velikimi kmetijami
tiste, ki so ostale najpremožnejše. Z razvojem industrializacije so propadli

540