Page 534 - Tomajci

Polona Sitar

ključne pozicije v družbi in imajo sposobnost sprejemanja pomembnih od-
ločitev, ki vplivajo na širšo javnost. Te osebe pogosto prihajajo iz vrhovnih
krogov politike, gospodarstva in vojske ter imajo moč oblikovati javno po-
litiko in družbeni red po svojih lastnih interesih. Gre za peščico posame-
znikov in organizacij, ki obvladujejo ključne institucije v družbi. Pri tem so
nekateri deli prebivalstva v eliti moči zastopani nesorazmerno, ti deli pa se
lahko imenujejo »politični razred« (glej Bottomore 1966). Za razliko od teo-
rije o prekrivajočih se skupinah moči Charlesa W. Millsa (1956) pa Susanne
Søholt, Susanne Stenbacka in Helle Nørgaard (2018, 220) podeželske elite
opredeljujejo glede na njihovo posamezno pozicijo moči, ne pa kot del za-
prtih mrež moči. Čeprav podeželske elite niso nujno formalni predstavniki
skupnosti, se pričakuje, da bodo delovale v imenu kolektivnih interesov,
in so zato vplivne v lokalnem razvoju. Elite torej razumemo kot skupine
s pomembnim vplivom na razvoj družbe. Njihovim pripadnikom družbe-
no priznana moč omogoča določanje ekonomskih, socialnih in kulturnih
standardov v lastnih institucijah, v skupnosti pa nadziranje obstoječih po-
litičnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih vodstvenih položajev.
Vprašanje elit je povezano tudi z razporeditvijo družbene moči in s po-
sedovanjem različnih tipov kapitala, ki omogoča koncentracijo moči med
posameznimi družbenimi skupinami inmed posameznikiznotraj teh sku-
pin. Pierre Bourdieu (1979; 1987; 1989; 2002) je s konceptom »kapitala«, ki
se giblje v družbenem prostoru, pojasnil neenakosti v družbi in opozoril,
da je treba »kapital« razumeti kot metaforo in ne kot opis empiričnih po-
ložajev. Različni tipi kapitalov vplivajo na posameznikovo pozicijo v celo-
tnem družbenem polju. Ustvaril je model razreda, ki temelji na kapitalih,
ki se premikajo skozi družbeni prostor, in predlagal štiri oblike kapitala:
ekonomskega (dohodek), kulturnega (lahko obstaja v utelešenem stanju –
dolgotrajne dispozicije telesa in uma – ali v objektivnem stanju – kulturne
dobrine – in tudi v institucionalnem stanju – izobrazba), socialnega (mre-
že, povezave z ljudmi) in simboličnega (proizvod ostalih kapitalov, ko so
dojeti kot legitimni).
T. i. »vaška elita« je redko homogena skupina, ker obstaja razlikovanje
med različnimi elitami, zato bomo raje uporabljali izraz »vaške elite«, to-
rej množino. Obstajali so označevalci, ki so tomajske vaške elite ločevali od
drugih ljudi v njihovih skupnostih – bogastvo, politične funkcije in nazi-
vi –, kar jim je v lokalnem okolju Tomaja zagotavljalo moč in omogočalo
poseganje v višje državne oblastne strukture. Na podlagi pripovedovanj
sogovornikov in sogovornic v Tomaju opredeljujemo tri kategorije elit, ker
razlikovanje med elitnimi kategorijami omogoča jasen opis vloge posame-

532