Page 540 - Tomajci

Polona Sitar

čitvi Primorske k Jugoslaviji, se je v Tomaju začela agrarna reforma. Kot v
12. poglavju te knjige ugotavlja Lev Centrih, je bila lokalna Kmečka delovna
zadruga (kdz), jugoslovanska različica kolhoza, v Tomaju ustanovljena v
začetku leta 1949, in predstavljala uradno institucijo, ki je omogočala ob-
stoj trajnejšega jedra povezanih nekdanjih in sedanjih posameznikov.
Kot navaja Zdenko Čepič (1999, 176) so ideologi partije izhajali iz mar-
ksistične predpostavke, da mali zasebni kmetijski proizvajalec ohranja ka-
pitalistični ekonomski sistem in zato nasprotuje socializmu, prav tako pa
zaradi majhnosti in načina proizvodnje niso predvideli možnosti njegovega
obstoja, zato so rešitev videli v zadrugah, v veliki organizirani proizvodnji.
kdz Tomaj je bila ustanovljena leta 1949. Vanjo je bilo včlanjenih šest dru-
žin, skupna površina zemlje pa je obsegala 91 ha (as, 1589 iii, 47). Danilo
Petrinja (2001, 110–111) navaja, da so kmetom, ki se vanjo niso vključili,
povečali obvezno oddajo kmetijskih pridelkov in davke. Prav tako je veči-
na kmetov, vključenih v zadrugo, dobila živilske nakaznice in ugodnejše
bone za industrijsko blago. V okraju Sežana je bilo decembra leta 1950 41
splošnih kmetijskih zadrug in 27 kmetijskih obdelovalnih zadrug s 365 čla-
ni. Ne glede na slabe ekonomske rezultate se je pritisk na ustanavljanje
kmetijskih obdelovalnih zadrug nadaljeval do leta 1951, ko je politični biro
Centralnega komiteja (ck) Komunistične partije Jugoslavije (kpj) opozo-
ril, da je treba spremeniti politiko do zadružništva in vasi.
Kot pripoveduje sogovornik Boris, so bili kmetje, ki so bili vključeni v
kdz, v boljšem položaju, kot on: »Niso nam dali bonov. Kart za sladkor,
olje in moko nisi dobil. Oni, ki so šli v zadrugo, so imeli privilegije, karte
na vsakega otroka, mi pa smo morali na črni borzi kupovat. Zadruga ni mo-
gla obstat, to je vsak neumen kmet vedel, samo so tako silili.« Vključitev v
zadrugo, ki ji je bila partija naklonjena, je lahko utrdila moč kmečke druži-
ne, ker je pomenila pridobivanje političnega kapitala iz neekonomskih sfer,
določene privilegije v obliki bonov, vendar ji lastniki velikih kmetij, kot je
opozoril Ivan, večinoma vseeno niso bili naklonjeni: »Večji kmetje, ki niso
bli v partiji, so bli proti, ker so se bali, da jim bodo nacionalizirali. Partija
je stremela, da so vsi enaki.«
Kmečka partijska komisija pri ck Komunistične partije Slovenije (kps)
je na teren pošiljala poročevalce o delu občnega zbora kdz Tomaj. Eden
izmed njih je v Poročilu ekipe za okraj Sežana (as, 1589 iii, 47) zapisal, da
se dva velika kmeta »čutita nekoliko vzvišena«, ker sta velika posestnika,
ostali pa manjvredno. Zabeleženo je tudi, da so v Tomaju čakali na vstop
»dobrega kmeta« v zadrugo, ki ni bil najbogatejši, ampak najbolj delaven,
z vzornim gospodarstvom. Od njega je bil v večini primerov odvisen vstop

538