Page 538 - Tomajci

Polona Sitar

na Voglu,⁵ na katerem pa so Tomajčani napolnili dvorano in v hudem bese-
dnem boju zahtevali svojega duhovnika nazaj. Iz tega sestanka se zrcalita
njegova priljubljenost pa tudi častni položaj, ki ga je zasedal. Dovoljenje za
poučevanje verouka v šoli je Kjuder dobil za šolsko leto 1949/50, naslednje
leto pa ne več.
Nova povojna politična elita mu je začasno prepovedala maševati, saj je
za razliko od njega posedovala največ političnega kapitala in je to moč ime-
la, takšnega ugleda in spoštovanja kot on pa nikoli. Sogovornice in sogo-
vorniki so ga opisovali s pridevniki, kot so: »famozni«, »res mož«, »velika
kapaciteta« in »nekaj več«. Sogovornica Marija, administrativna tehnica,
rojena leta 1953, ga je opisala kot človeka dobrih dejanj, saj je njej in osta-
lim otrokom dovolil, da so jedli z njegove češnje, prav tako je njenemu očetu
večkrat posodil avto, da je družino peljal na izlet.
Duhovnik Kjuder je v Tomaju uredil knjižnico in skrbel zanjo. Pomno-
žil jo je z zapuščinami in nabirkami prijateljev. Njegova knjižnica je leta
1960 štela 12.000 knjig in se danes nahaja v Škofijski gimnaziji Vipava.⁶
Knjižnica je obsegala tudi bogato zbirko periodike in arhivskih virov, od
koder je črpal pri pisanju svojih del. Poleg dela Zgodovinski mozaik Primor-
ske je zapustil tudi obsežno delo o preteklosti Tomaja in okolice od 1600 do
1960 in anekdote, zabavne in originalne domislice iz Tomaja ter življenje-
pise duhovnikov (Hadalin 2011, 730). Če koncept »nematerialne dediščine«
Giovannija Levija (1995) uporabimo v nekoliko prenesenem pomenu, lah-
ko sklepamo, da je Kjuder, ki je umrl leta 1967, vaščanom Tomaja za seboj
zapustil »nematerialno dediščino«, ki se ne kaže v ekonomskem kapitalu,
ampak v njegovih delih in prenosu nesnovnih dobrin, kot je prestižni polo-
žaj v skupnosti, ki temelji na ugledu in mreži razmerij, ki si jih je ustvaril v
življenju in so pomembnejša od materialnih dobrin. Kjudrova dela, ki opi-
sujejo preteklost Tomaja in temeljijo na cerkvenih kronikah, dnevniških
zapiskih, spominih in zapisanih ustnih virih, so temeljnega pomena pri
oblikovanju zgodovinskega spomina skupnosti, kar je v 14. poglavju poka-

⁵ Čeprav avtoricanepojasni podrobneje, sklepamo,dase sklicuje nakrajDol priVogljah,
mogoče pa je tudi, da je to ime, ki so ga vaščani uporabljali za poimenovanje mikrolokalitete
v Tomaju ali okolici in je živelo samo med njimi.
⁶ Primorski slovenski biografski leksikon (Jevnikar 1982, 50), glej tudi Tavčar (2005). Albin Kju-
der je napisal nekaj knjig, npr. Krščanski nauk za sveto birmo (1930), Zgodovinski mozaik Pri-
morske (1972) itd., niso pa bile vse objavljene, npr. »Razprava o cerkvenih arhivih« (1926),
»Spomini na Gregorčiča« (1945). Neobjavljenih je v župnišču ostalo tudi mnogo spisov, npr.
župnijska kronika od leta 1924 do 1945 ali življenjepis 43 duhovnikov, ki so imeli stik s to-
majsko župnijo (napisano med 1947. in 1948.letom)(Jevnikar 1982,str.50).

536