Page 516 - Tomajci

Lev Centrih

(str. 564). Velja posebej poudariti, da podobnega nastopa Tomajcev zaradi
drugih problemov po letu 1947 na podlagi ohranjenega gradiva ni mogoče
dokumentirati; morda z nekakšno izjemo razgrajanja mladine pred zadru-
žnim domom in govoric, npr. v času informbirojevskega spora, češ da so
Tito, Kardelj in Ranković pobegnili iz države (pak, 539, 11, Zapisnik kp
nm Dutovlje, 5. julij 1948).
O tem, kaj natanko se je tistega večera zgodilo v Škerljevi gostilni, obsta-
jata dve različni poročili. Kjuder piše, da so po njegovem prihodu iz Sežane
isti ljudje v gostilni Škerlj organizirali »sestanek zaupnikov«, ki naj bi dali
»obsodbi piko na i«, za kar pa so farani »slučajno zvedeli«, napolnili dvo-
rano, kjer se je razvil »hud besedni dvoboj, ki je trajal skoraj do polnoči«
(žat, ak, t, 2, 564). Poročilo s sestanka skoj-a in partijske organizacije
na postaji narodne milice v Dutovljah na drugi strani ne omenja nobene-
ga »sestanka zaupnikov«, ampak govori o »masovnem sestanku«. Čeprav
Kjuder namiguje na konspirativnost sklica sestanka, je morda v resnici šlo
za zbor volivcev. Poročilo posebej omenja mlado Mirko Gorup (Tomaj 11),
delavko pri Mleko prodaji v Sežani – med vojno pa tudi kurirko of, ki naj
bi bila na tem sestanku posebej razburjena. Nagovarjala naj bi druge lju-
di, da spregovorijo in zagovarjajo župnika. Na njen poziv naj bi to drugi
ljudje tudi storili (pak, 539, 9, Zapisnik izredne seje kp in skoj-a posta-
je nm Dutovlje, 28. november 1947; pak, 573, 15, Volilni imenik Tomaj,
1948–1952; Cencič 2013, 353). Mirka Gorup naj bi po teh dogodkih neka-
terimljudempovedala (pak, 539, 9, Zapisnik izredne seje kp in skoj-a
postaje nm Dutovlje, 28. november 1947),

da ko so razkrinkavali duhovnika, da so to same laži in lumparije.
Izrazilaseje,datoni ljudskaoblast,kernepustijo,dabi sami govorili,
ter da ljudstvo ničesar ne ukaže ter da delajo kar oni hočejo.

V navedenem partijskem dokumentu ni pojasnjena vloga župnika Kju-
dra pri tem dogodku. Pač pa, zanimivo, se navaja neko bolničarko iz Sko-
pega, ki naj bi imela stike s Kjudrom in se udeleževala sestankov (ni jasno,
katerih), na katerih naj bi ga »neupravičeno zagovarjala«. Prav tako naj bi
organizirala ljudi za propagando proti oblastem. Dokument namiguje, da
se je na množičnih sestankih v Tomaju o Kjudru razpravljalo večkrat. Do-
voljenje za pastirsko službo je ponovno dobil 15. oktobra 1948, za poučeva-
nje verouka pa šele v letu 1949/50. Toda naslednje leto se ni hotel vpisati v
Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov lrs, zato v letu 1950/1951
spet ni smel poučevati verouka, a tokrat ne samo v šoli, ampak tudi ne v

514