Page 514 - Tomajci

Lev Centrih

in novo oblastjo prva povojna leta vzdrževali trajno napetost ter pogoste
konflikte. In v vasi Tomaj je bila velika večina gospodarstev zavezana ob-
veznemu odkupu (glej preglednico 12.2). Biti aktiven/-na član/-ica vaške
klo in/ali družbenopolitične organizacije je takrat lahko hitro pomenilo
biti nekakšen strelovod. (Čevnja je to dobesedno postal že pred priključi-
tvijo leta 1947.) Še toliko bolj, ker na ravni vasi ni obstajala prava distanca
med kmeti in oblastjo v smislu mi proti njim. Bilo je zapletenejše. Ne samo
medčloveška bližina v ruralnem okolju, tudi družbenopolitični sistem je
bil zastavljen tako, da so se nosilci oblasti, funkcionarji in ostali na najnižji
(vaški) ravni pogosto srečevali.
Kraji takega srečevanja so bili poleg družbenopolitičnih organizacij tu-
di v Tomaju množični sestanki (zbori volivcev) in zbori davkoplačevalcev.
Npr., v začetku leta 1948 je bil množični sestanek, kjer so kmečki gospo-
darji in drugi zasebniki izrekali pritožbe na odmero davka. Od 24 pritožb
so jih Tomajci prispevali kar 17, med njimi je bilo sedem malih kmetov (To-
maj 8, 10, 31, 44, 46, 55, 80), trije srednji (Tomaj 43, 66, 79) in štirje veliki
(Tomaj 1, 2, 41, 48). Pritožila se je tudi gostilničarka Antonija Škrlj (Tomaj
12). Pritožbe je potem reševala davčna komisija, v katero je bil s strani To-
majcev oz. okrajnega ljudskega odbora imenovan samo Franc Bole. To je
hkrati tudi edini vidni (in spet zelo nehvaležen!) položaj, ki ga je v Toma-
ju uradno še imel nekoč vplivni posameznik, ki je svojo politično pot kot
tigrovec začel že leta 1927. Med zanimivimi pritožniki je bil tudi član klo
Karol Fabjan, katerega prošnji komisija ni ugodila in mu ni znižala dav-
ka. Davka niso znižali niti bratu Albina Večerine – Jožefu. Najzanimivejši
primer je bila pritožba Mira Pupisa (Tomaj 26), ki takrat v vasi ni bil ura-
dno nič drugega kot veliki kmet s 15 ha zemlje. Ne samo da niso ugodili
njegovipritožbi, davek somupoodkritjunapakecelonekolikozvišali. So
pa nekoliko znižali davek gostilničarki Škrlj (pak, 573, 5, Zapisnik davčne
komisije, klo Tomaj, 25. marec 1948; preglednica 12.2). Nekatere pritož-
be je klo Tomaj v razrešitev najprej preprosto pošiljal navzgor na okraj,
npr. pritožbooobvezni oddaji mlekaavgusta 1949.Od26pritožb so jih
tokrat Tomajci prispevali samo osem, polovica izmed njih velikih kmetov
(Tomaj 6, 26, 48, 75), dva srednja (Tomaj 18, 43) in en mali (Tomaj 89). Med
pritožniki sta bila spet Miro Pupis in Karol Fabjan, vendar za ta primer ni
podatkov, kakosobilepritožberešene(pak, 537, 6, Pritožbe,Tomaj,19.
avgust 1949; preglednica 12.2). Gotovo so Pupisa in še nekatere druge tr-
dnejše posestnike visoke davčne obremenitve in obvezni odkup motivirali,
da so vstopili v kdz, ker so bili potem manj obdavčeni. Zanimiv je bil zbor
volivcev, februarja 1951, pri katerem je bil za tajnika zborovanja izvoljen

512