Page 521 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

običajnim vaščanom, ampak nove težke preizkušnje: od vprašanja, kateri
državi bo pripadel Tomaj, vprašanja religije in z njo povezane tradicije v no-
vih časih do ekonomsko-socialnih eksperimentov in bolečih ukrepov, ki jih
je prineslo prvih pet let izgradnje socializma po priključitvi Jugoslaviji leta
1947. V takih okoliščinah so se kandidati nove elite znašli v položaju, ko bi
morali biti izvrševalci ali pa najmanj zagovorniki tudi bolečih ukrepov (npr.
obvezni odkup, kampanja proti birmi, župniku itd.). Že pred letom 1947 so
postale pomembne funkcije v vasi zato precej nepriljubljene. Slednje se je
najbolj kazalo v obrekovanju in celo oboroženem nastopu vaških fantov,
kasneje pa zlasti v neaktivnosti klo, prelaganju dela na administratorje
in pogostih menjavah na funkciji lokalnega partijskega sekretarja. Kot vse
kaže, so mladi gospodarji takrat svojo pozornost omejili na kmetijsko za-
drugo in kdz. Verjetno so v obeh primerih tukaj nastopali kot klika. Toda
eno in drugo so na koncu tudi relativno kmalu zapustili. Zadružništvo je
bilo po drugi svetovni vojni v Sloveniji in Jugoslaviji namreč dolgo časa so-
cialni eksperiment,zakateregajebiloznačilnopogostospreminjanjepravil
igre.
2. Protagonisti obnovljene elite so svojo prihodnost zvezali z ljudsko
oblastjo, ki pa ji je bil župnik Kjuder, nadvse vplivna osebnost v vaški sku-
pnosti, sposoben in voljan samostojnega delovanja, izrazito nenaklonjen.
Kar so se po vojni kazali kot župnikovi uspehi (npr. dogodki ob birmi 1946
in obnovi zvonika 1949–1951), so bili hkrati za ljudsko oblast neuspehi. In
obratno. Protagonisti obnovljene vaške elite v resnici niso niti zares po-
skušali uveljaviti alternativne vaške tradicije, od stare verske tradicije, za
katero je skrbel župnik, pa so se morali vsaj navzven distancirati. Ne ve-
mo, kako bi bilo na tem območju, če bi imel Tomaj župnika, ki bi bil bolj
naklonjen narodnoosvobodilnemu gibanju in ljudski oblasti, pri kateri bi
po možnosti tudi sam sodeloval. Prav tako nič ne vemo o morebitnih skri-
tih dogovorih, povezavah med Kjudrom in mladimi gospodarji v tem času.
Naša raziskava temelji na pisnih virih in zato nikakor ne more popolnoma
zaobjeti velike drame, ki nam jo ohranjeni dokumenti v najboljšem prime-
ru slikajo v močno okrnjeni podobi. Iz istega razloga sem lahko na mnogih
mestih v pričujoči raziskavi namesto ugotovitev ponudil le odprta vpra-
šanja. V vsakem primeru je župnik Kjuder od vseh lokalnih igralcev daleč
najbolje preživel vse pretrese in hude pritiske. Pritiski in izzivi za njego-
vo delo pa niso prihajali samo s strani različnih oblastnikov, temveč tudi
lastnih faranov. Njegova avtoriteta v Tomaju nikakor ni bila brezpogojna.
V kraju sicer ni več povezoval vaške elite – ker ta preprosto ni več obsta-
jala –, ampak je ohranil častno mesto v cerkveni eliti, v koprsko-tržaški

519