Page 511 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

priključitvi ohranjal status lokalnega središča, tako kot v starih časih. Pov-
sem drugače od Tomaja v desetletjih pred drugo svetovno vojno pa seveda
opazujemo nadaljevanje revolucionarne težnje po vključevanju maksimal-
negaštevilaprebivalstvavorganizacijeinpolitikonasploh.Navidez izjemo
predstavlja obdobje fašizma, a takrat so bile fašistične množične organiza-
cije namenjene zlasti asimilaciji Slovencev in jih zato ni mogoče primerjati
s komunističnimi/revolucionarnimi, ki so bile neprimerno ambicioznejše.
Pri slednjih ni šlo samo za identitetno politiko, temveč za transformaci-
jo družbe v celoti, kar fašizmu ni padlo na pamet. Fašizem je hotel rešiti
socialno in nacionalno vprašanje v okviru kapitalizma, komunizem si je
v prvem povojnem obdobju nadvse resno prizadeval za njegovo odpravo.
Množične organizacije so bile v Jugoslaviji njegova najpomembnejša sila
pri teh prizadevanjih. Organizaciji of in afž sta na papirju zdaj vključe-
vali večino odraslega prebivalstva v Tomaju.
Hkrati opažamo, da se je majhno število posameznic in posameznikov za
daljši čas ustalilo na določenih funkcijah. Med slednje zagotovo spada ma-
lo opazna Milka Miklavec. Vsekakor tega procesa hitrega menjavanja ljudi
na položajih ne moremo opisati s klasičnim sociološkim konceptom kro-
ženja elit, tj. procesa nastajanja/obnavljanja (novih) elit, do katerega pri-
de z družbeno mobilnostjo, zaobjame pa lahko ljudi iz različnih socialnih
sredin (Pareto 1935, 2042; prim. Blok 1974, 39). V našem primeru namreč
ne moremo identificirati trajnejšega jedra, okoli katerega bi se nabirali oz.
odpadali različni posamezniki in posameznice, po možnosti z dobrimi zve-
zami izven skupnosti, ki bi konvertirali različne oblike svojega premože-
nja (ugled, kompetence, formalno izobrazbo, poznanstva itd.). Oseba, ki bi
utegnila imeti uporabna poznanstva izven skupnosti zaradi službe pri Na-
rodni banki v Sežani in je bila hkrati še vedno deloma angažirana v Tomaju
(of in afž), je bila Antonija Ravbar, vendar dokumenti ne ponujajo oprije-
mljivih namigov v tej smeri. Določeno uganko predstavlja tudi Aleksander
Čevnja, kisejevpartijiin of pričeluveljavljati z letom1945. Prinjem sicer
zaznamo določeno kontinuiteto delovanja in celo mobilnost na mikrorav-
ni – iz vidnega člana kp in tajnika of v predsednika klo –, vendar pa na
podlagi razpoložljivih dokumentov ni mogoče niti v grobem rekonstruira-
ti njegovih konkretnih dejanj, na podlagi katerih bi lahko izmerili njegov
dejanski vpliv v vaški skupnosti. Zato pa v splošnem opažamo velik manko
aktivnosti v (vsaj na papirju) pomembnih institucijah, apatijo in izogibanje
dolžnostim.
Možna izjema, tj. obstoj trajnejšega jedra povezanih posameznikov v
okviru uradne institucije, bi bila sicer lahko v Tomaju poleg »kulakov« v

509