Page 518 - Tomajci

Lev Centrih

izključitev, a je celica izglasovala drugače. V drugem primeru pa je članica
partije in knjigovodkinja v kz ter kdz Tomaj, Marija Cvetnič, sama podala
željopoizključitvi (pak,539, 22, Izjava, Tomaj,8.junij 1950): »Mojeversko
prepričanje je eden izmed vzrokov, da se ne strinjam z linijo Partije.« Ma-
rija je bila med vojno kurirka narodnoosvobodilnega gibanja, kasneje pa
vzorna članica skoj-a. Iz dokumentov je razvidno, da so jo v partijo spr-
va vključili celo brez njene vednosti (pak, 539, 22, Izjava, Tomaj, 8. junij
1950; Sklep o izključitvi, Sežana, 27. oktober 1950.) Po mnenju partije je bil
splošni problem Tomaja vpliv klera (pak, 539, 27, 79, Poročilo, 2. september
1951):

Far, pod njegovim vodstvom se zida turen, s prižnice poprosi, da bi
prišli delat in sicer takole: »Ako je mogoče,« pravi »naj bi prišli v po-
nedeljek delat po en član iz družin od 1 do št. 7 iz Šepulj. V torek od št.
8do15itd.« Tako naštejezaenteden in ljudje gredo nadelobrez ner-
ganja. Ista je z vozniki; z volmi prevažajo pesek in to celo iz Sežane.
Ljudje dajejo apno in drugo brez, da bi za to zahtevali odškodnino.
Skratka, ljudje (ogromna večina) živijo pod vplivom farja.

Leta 1949 je tomajsko farno cerkev Sv. Petra in Pavla doletela huda nesre-
ča, saj se je zrušil zvonik, zato so morali Tomajci do leta 1951 k maši spet
hoditi v Britof. Kjuder obnovo opisuje malodane enako kot prej citirano
partijsko poročilo. Ker pa vsega dela le ni bilo mogoče opraviti s prosto-
voljnim delom – »roboto«, so številni farani tudi prispevali denar, česar po
zakonu pravzaprav ne bi smeli, saj je bila cerkvena miloščina od leta 1949
prepovedana (žat, ak, t, 2, 329–333, 395–396). Prav tako Kjuder dodaja,
da so pri oznanilih, ki so vabila na prostovoljno delo, kakšno hišo tudi izpu-
stili, »češ, ta je partijec, on za cerkev ne mara.« Po župnikovem začudenju
so partijci vseeno prišli na delo, ali kot je dejal eden izmed njih, »tudi jaz
spadam pod to faro, kako da ste me prezrli« (str. 396). Kjuder ni pozabil
zapisati, da sta pri reševanju zvonov iz ruševin zvonika dan po božiču 1949
pomagala tudi Miro Pupis in Rudolf Škrlj (str. 333).

Sklep
Za konec nam ostaja odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo s tomajsko eli-
to. Čeprav je na začetku 50. let 20. stoletja v Tomaju še vedno živela večina
starih in uglednih družin, vključno z župnikom Kjudrom, o obstoju stare
vaške elite takrat ni več mogoče govoriti. Najenostavnejši odgovor na za-
stavljeno vprašanje bi bil, da je stara tomajska elita odmrla tako, da so se

516