Page 513 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

velikosti ohišnic. Mali kmetje so se vsi strinjali, da slednje ne bi smele biti
večje od 20 arov, velika kmeta pa sta vztrajala, da mora ta velikost ustreza-
ti pravilom, torej 1 ha. Toda ista komisija je opazila zanimive nepravilnosti
pri delitvi pridelka v kdz (as, 1589 iii, 47, 1505, Poročilo iz terena, 24.
februar 1950):

Proizvodnja kmetijskih pridelkov se je delila sorazmerno po potrebi,
večkot pa na vloženodelovzadrugo. Delili so tako, da sovsakza-
družnik in njegovi člani družine preskrbljeni s prehrano in maščobo.
Npr., čeječlanpridelal nasvoji ohišnici pridelke, kateri bikrili po-
trebe nekaterih članov družine, jim ta količina ni bila dodeljena od
skupne proizvodnje. Denar v gotovini je bil razdeljen sorazmerno na
vloženo delo.

Skratka, prihodke v denarju so delili po načelu »vsakemu po njegovem
delu«,pridelkepa»vsakemuponjegovih potrebah«.Jebila kdz Tomaj zato
z eno nogo že v komunizmu? Ne nujno. kdz je v Tomaju delovala le nekaj
let. Čeprav ni podatka, kdaj je bila razpuščena, je verjetno, da je razpadla
kmalu po letu 1952, kot je bilo značilno za preostalo Slovenijo (pak, 573,
15, Zapisnik, 31. marec 1951, Zapisnik, Tomaj, 18. november 1951; as, 1589
iii, 47, 1505, Poročilo iz terena, 24. februar 1950; Cencič 2013, 88).
Toda zakaj je prihajalo do pasivnosti v množičnih organizacijah in v
klo? Na eni stranibibila smiselnarazlaga ta,dasoseljudjeizogibali
dolžnostim zato, ker so bili preprosto preobremenjeni s svojimi kmečki-
mi gospodarstvi oz. (dodatnimi) zaposlitvami izven njih. Milka Miklavec
je bila za svoje delo sicer plačana, vendar zelo slabo, opravljanje velike ve-
čine ostalih dolžnosti pa je bilo povsem na prostovoljni osnovi, brez vsake
finančne kompenzacije. S tem bi lahko delno pojasnili, zakaj se je kar nekaj
žensk najmanj začasno uveljavilo na odgovornih mestih – ker so se moški
pač raje angažirali drugje, če so se le mogli. Politični sistem pa je terjal, da
so bile institucije zapolnjene z ljudmi. Seveda pa je obstajal še drugi razlog
za neaktivnost in apatijo. Ta je bil gotovo pomembnejši. Krajevni ljudski
odbori in družbenopolitične organizacije na ravni vasi so bile od vseh obla-
stnih instanc najbližje ljudem, v tem primeru kmetom. Slednji so bili v tem
času zelo obremenjeni, saj se je od njih pričakovalo, da bodo s svojimi pro-
izvodi z nizkimi cenami odločilno prispevali k hitri industrializaciji, ki jo
je predvideval prvi petletni plan (1947). Obremenjenost z obveznimi od-
kupi, progresivni davki, kronično pomanjkanje potrošnega blaga, različne
oblike tudi zelo hude represije itd. so bili razlogi, ki so v državi med vasjo

511