Page 512 - Tomajci

Lev Centrih

upravnem odboru kz leta 1948 lokalna kmečka delovna zadruga (kdz),
jugoslovanska različica kolhoza, tukaj ustanovljena že v začetku leta 1949,
v kateri so se za nekaj let ponovno povezali nekdanji in sedanji lokalni po-
litičniakterji.Tosobili MiroPupis, RudolfŠkrlj,Aleksander Čevnja, Franc
Živec, Stanko Štoka, Ivan Obersnel, Ivo Žvab, Dominik Pahor in še neka-
teri drugi (pak, 573, 7, [nedatirano in brez naslova, popis davkov in do-
hodkov]). Pupis in Škrlj sta se po letu 1947 znašla povsem na političnem
obrobju vasi. kdz Tomaj je hkrati ponujala novo priložnost sodelovanja
med Pupisem in Čevnjo, kot je obstajala že pred letom 1947. Včlanitev v
kdz je poleg določenih davčnih ugodnosti Miru Pupisu in tudi Rudolfu
Škrlju očitno omogočila, da sta se v letu 1951 vrnila v politično življenje
vasi. Na Mira Pupisa takrat, recimo, naletimo na mestu predsednika lo-
kalnega sveta državljanov za kmetijstvo, ki pa je dajal predvsem predloge,
kako uresničevati planske obveznosti, ne pa tudi o obsegu istih obveznosti.
Rudolf Škrlj pa je istega leta postal član lokalne davčne komisije. Kakšen je
bil njun dejanski vpliv zaradi novih funkcij, ni mogoče resno izmeriti niti
ni mogoče verodostojno potrditi nastanka klike v zadrugi. Poročilo akti-
vistke o kdz Tomaj iz začetka leta 1950, ki jo je na teren poslala Kmečka
partijska komisija pri ck kps, sicer govori o tem, da dva velika kmeta –
skoraj gotovo Škrlj in Pupis –, ki sta malo pred tem pristopila, nista izka-
zala primernega odnosa do ostalih manjših posestnikov (as, 1589 iii, 47,
1505, Poročilo iz terena, 24. februar 1950): »To pa je jasno vsled tega, ker
sta velika posestnika, ostali manjši, ter se čutita nekoliko zvišena, ostali
pa manjvredni.« kdz Tomaj je v začetku leta 1950 obsegala 91 ha skupne
površine, odtega11haornezemlje, 2ha vinogradov, 2,5hatravnikov, 24,5
ha košenin, 23 ha pašnikov, 24 ha gozdov in 4 ha nerodovitne zemlje. Pose-
stvo se je torej po skupni površini približalo nekdanjemu Černetovemu –
Fabjanovemu premoženju, ki naj bi po ocenah konec 19. stoletja obsegalo
okoli100 ha. Najbržnetvegamo veliko,čeugibamo,dajepremoženje te
rodbine predstavljalo dober delež nove kdz, kajti pred vstopom dveh ve-
likih kmetov, ki sta skupaj vložila 21 ha zemlje, naj bi zadruga v pretežni
večini razpolagala z zemljo v občeljudski imovini. Zadruga se je ukvarjala
zlasti s poljedelstvom, z vinogradništvom in delno živinorejo. kdz Tomaj
ni imela lastne partijske organizacije, čeprav naj bi možnosti za to obsta-
jale. V zadrugi je bil le en član partije, pa še ta takrat ni bil aktiven, ker je
bolehal za tuberkulozo. Po oceni aktivistke od vaške partijske organizacije
– od njenih članov omenja samo enega dijaka, učitelja in knjigovodkinjo –
ni bilo mogoče pričakovati pomoči kdz. Poročilo omenja tudi konflikt med
omenjenima velikima kmetoma in ostalimi malimi kmeti okoli vprašanja

510