Page 520 - Tomajci

Lev Centrih

Afera Kirov in še mnogo bolj Boletov padec sta sicer dva izmed najza-
nimivejših dogodkov v tomajski drami v času 1943–1945. Oba človeka sta
bila v Tomaju najbližje revolucionarnemu – komunističnemu idealu, ne pa
hkrati tudi pragmatični praksi revolucije na Slovenskem. Njuna dejanja ka-
žejo, da sta bila pripravljena nastopiti tudi proti vaški eliti. Moja raziskava
je pokazala, da nikoli nista imela velikih možnosti. Ker so bili nosilci ljud-
ske oblasti, med katerimi so imeli glavno vlogo komunisti, dovolj stvarni in
praktični ljudje, so se zavedali, da za uspeh v osvobodilni vojni in specifič-
ni ljudski revoluciji potrebujejo povezovalne ljudi, zlasti v kritičnih okoljih,
kot je bil Tomaj, in so v takih primerih nazadnje dali prednost pragmatič-
nim ljudem (npr. Pupis) pred radikalci (Kirov) in trdorokci (Bole). Boletov
padec je bil nazadnje zelo brutalen. Celo za čas po letu 1947 ne moremo tr-
diti,dajeoblastvTomajuprevzelavaška revščina.V klo naprvih volitvah
po priključitvi, za katere imam podatke, sicer ni bilo več velikih kmetov. So
pa bili precej zastopani srednji kmetje, prav tako sta bila predsednika Čev-
nja in Večerina, ki sta vsak po svoje predstavljala določeno kontinuiteto.
Nazadnje tudi to ni pomagalo. Prvih pet let po priključitvi je bilo za Tomaj
zelo težavnih. Pri delovanju množičnih organizacij in ljudske oblast pa se
bolj kot elan svežega začetka čuti naveličanost in demoraliziranost.
V splošnem lahko v obdobju 1943–1945 vsaj v grobih potezah opazujemo
nastanek vzorca zasedanja vodilnih ali vsaj simbolno pomembnih funkcij,
ki so jih razmeroma predvidljivo prevzemali ljudje enega socialnega kroga.
Prav tako opazimo potencial mobilnosti izven skupnosti (Miro Pupis). S to
mobilnostjo je vsaj hipotetično mogoče pojasniti uveljavljanje ene osebe
znotraj Tomaja – Aleksandra Čevnje. Kajti slednji brez dobrega kritja (Mi-
ra Pupisa) zaradi negativnega mnenja na okrajnem partijskem komiteju
verjetno ne bi prejel pomembne funkcije tajnika of, kar mu je odprlo pot
v napredovanje v predsednika klo konec leta 1947. V obdobju 1943–1945
je naslednikom trdnih tomajskih gospodarjev praktično uspelo zagotovi-
ti večino pogojev za obnovo vaške elite. Do prave obnove pa nazadnje ni
prišlo iz treh razlogov:
1. Protagonisti obnove stare elite niso imeli na razpolago dovolj časa, da
bi svoje položaje utrdili navznoter in navzven. Tomajskim akterjem je bi-
lo popolnoma jasno, da delujejo v spremenjenih okoliščinah, v času novih
vrednot, povrh vsega pa v povsem novih institucijah. Povsem na novo so
morali tudi dognati, kako deluje sistem ljudske demokracije, to je pomeni-
lo dojeti razliko med njegovim idealom in prakso. Težava je bila ta, ker se
praksa ljudske demokracije še ni ustalila. Konec vojne, maja 1945, namreč
še malo ni prinesel pravega miru in stabilnosti, ne mladim gospodarjem ne

518