Page 510 - Tomajci

Lev Centrih

po razpoložljivih podatkih (1950) Ivan Šperne (Tomaj 59) in je obsegal 1,40
ha (preglednica 12.2).
Nič bolje ni bilo v Kmetijski zadrugi (kz) Tomaj, kjer takrat tajniku Stan-
ku Čevnji ni bilo težko priznati, da ne ve, kaj se tam dogaja, ker je bil pač
sam zaposlen na železnici. Člani zadruge so se pritoževali zaradi nepravil-
nega razdeljevanja blaga. V tem primeru je čisto možno, da je Čevnja hlinil
nevednost. Na Krasu so takrat ustanavljali zadružne ekonomije (posestva).
Na najtežji odpor je naletela sežanska of prav v Tomaju s strani upravnega
odbora kz, in sicer zato, ker naj bi ga sestavljali skoraj samo kulaki. Niso
hoteli zadružne ekonomije, »to je naš Kras,« naj bi rekli. Kot že rečeno, je
klo Tomaj takrat razpolagal z več kot 40 ha zemlje, ki je imela status na-
rodne imovine, kar pomeni, da je bila v agrarni reformi nacionalizirana.
Gotovo je šlo v tem primeru skoraj izključno za zemljo, ki je nekdaj pri-
padala Černetovim – Fabjanijevim. Slaba štiri leta kasneje je nastopil prav
obratni problem – iz kz Tomaj naj bi pod vplivom reakcije veliko članov
izstopilo, ostalo pa naj bi še samo 50 malih kmetov (pak, 539, 13, Zapisnik
seje celice Tomaj, 11. september 1948; pak, 417, 11, 27, Situacijsko poročilo,
Sežana,3.december1948; pak, 417, 11,27, Zapisnik seje okrajnegakmečke-
ga sveta, 15. november 1948, 3; pak, 539, 30, 89, Analiza partijskega dela na
območju občinskega komiteta Dutovlje, 31. maj 1952.) Je bil pa nedvomno
uspeh, da je Tomaj v letih 1948–1949 pričel z gradnjo zadružnega doma,
na udarniški način, a tudi s sofinanciranjem republiških/zveznih organov.
Zadružni dom so zgradili na posestvu nekoč vplivnih tomajskih trgovcev
Pavlein Lojzeta Černeta, ki sta leta 1947emigriralavTrst,državapajima
je nato zaplenila nepremičnine (pak, 573, 5, Komisijski zapisnik, 2. april
1948; pak, 573, 5, Odločba (i 124/48–12), 18. september 1950; žat, ak, t,
3, 865–866; Cencič 2013, 319–320). So pa bili zaradi tega nezadovoljni ne-
kateri v Utovljah. Spraševali so se, zakaj mora biti zadružni dom ravno v
Tomaju, »ker je vas za naš pokret najslabša v območju klo«. Vse kaže, da
so Tomajci še vedno znali kaj izposlovati v svojo korist (Petrinja 1990, 213;
pak, 573, 5, Zapisnik 3. redne seje klo Tomaj, 2. februar 1948).
Poročila, ki sem jih doslej obravnaval, kažejo na to, da je vas Tomaj tu-
di po letu 1947 vzdrževala vrsto družbenopolitičnih organizacij, poleg tega
pa še krajevni ljudski odbor s številnim članstvom. Kot smo videli v prej-
šnjem razdelku, so vodilne osebnosti v obdobju 1945–1947, zlasti komu-
nisti in člani of, med vaščani nemalokrat naleteli na zelo resen (pasivni)
odpor, kontinuiteta teh organizacij zato sploh ni bila samoumevna. Prav
lahkobiseTomajuželeta1947zgodilo to, kar se mu je šele 1952,namreč
da bi iz njega izselili sedež klo-ja/občine. Tomaj je vseeno tudi prva leta po

508