Page 509 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

vloženim posestvom (gl. Centrih in Sitar 2023, 112).) Kot bomo kmalu vi-
deli, partijska kmečka komisija iz Ljubljane, ki si je na licu mesta ogledala
tomajsko kdz, temu ni nasedla in je Škrlja še naprej štela za velikega kme-
ta. 16 hektarjev zemlje, denimo, v okolici Ljubljane ni vzbujalo posebne
pozornosti, v Tomaju pa je že posestvo nad 5 ha precej izstopalo iz povpre-
čja. Družbene hierarhije so bile prilagojene tej lokalni stvarnosti, vsekakor
jih je upoštevala tudi ljudska oblast, ki je kmete delila v posamezne pose-
stne skupine. Med siromašne kmetice sta takrat pravzaprav spadali tudi
Albina Laharnar in Amalija Černe (Tomaj 30), ki sta izhajali iz velepose-
stva Černetov – Fabjanijev, ki je bilo poleg tomajske župnije od vseh kmeč-
kih gospodarstev v Tomaju najverjetneje edino podvrženo agrarni reformi
1948 (pak, 573,3,Podatki kmetij, 15. december 1947; pak, 573,11, Podatki
Škrlj Rudolf, Tomaj, 6. marec 1950). Velja dodati, da je bila večina izvolje-
nih v klo Tomaj (vključno s Tomajci) med vojno tako ali drugače angaži-
rana na strani osvobodilnega gibanja. Če k njim prištejemo žrtev okupa-
torjeve represije (Večerina), potem medvojna vloga ni jasna le za Tomajca
Štoko.
Karakteristike sicer kažejo na zelo visoko zastopanost srednjih kmetov
v tomajskem klo, toda po drugi strani je sliko nekoliko uravnoteževalo
dejstvo, da je šlo v veliki večini za ljudi, ki so bili del osvobodilnega gibanja.
Toda administratorka Milka Miklavec je septembra 1948 na že omenjenem
sestanku partijske celice o članih klo Tomaj povedala naslednje: (pak,
539, 13, Zapisnik seje celice Tomaj, 11. september 1948):

[N]imamo nobene pomoči izven treh, ki se nekoliko zanimajo, ostali
pa pridejonasejosamo, da kajzvejo,zadelopajim ni mar(to so člani
klo-ja na papirju), jaz sem zaposlena od jutra do večera na klo-ju
[...].

Morda ni bilo naključje, da Milka Miklavec predsednika klo-ja sploh ni
omenila. Tudi iz zapisnikov klo Tomaj le malo izvemo o takratnem de-
lovanju Čevnje. Ko so na enem sestanku obravnavali »stalno godrnjanje«
o cenah terana, pomembnega pridelka Tomajcev, Čevnja ni povedal dru-
gega kot to, da so cene slednjega v primerjavi s cenami drugega blaga na
prostem trgu zares prenizke. Predvsem so godrnjali mali kmetje, ko se je
maloprodajna cena vinu zvišala, potem ko so svoje vino že prodali po niz-
ki ceni (pak, 573, 5, Zapisnik, Tomaj, 3. januar in 2. februar 1948). Večina
tomajskih družin je imela vinograd. Čeprav so se družine po posesti razli-
kovale, so bili ti vinogradi na splošno vendarle majhni. Največjega je imel

507