Page 508 - Tomajci

Lev Centrih

majski odbornik (Albin Večerina, Tomaj 66) je tokrat pripadal družini, ki je
imela leta 1948 9 ha zemlje in je bila prišteta med srednje kmete. Slednje je
ljudska oblast skupaj s siromašnimi videla kot svoje zaveznike (prim. Čepič
1995, 64). Spomnimo se: po lokalni (najverjetneje) partijski karakteristiki
je bil Miro Pupis »skoraj veleposestnik«, čeprav je imel leta 1948 samo 15 ha
zemlje (pak, 539, 8,Pupis Miro, nedatirano).Vse kaže,dasobilikriteriji
kmečke diferenciacije v Tomaju izrazito prikrojeni tamkajšnjim socialnim
razmeram, slej ko prej pa tudi naravnim danostim Krasa. Precej drugače je,
denimo, ljudska oblast delila kmete v Okraju Ljubljana – okolica, ki je glede
na posestno strukturo posameznih gospodarstev izrazito odstopal od slo-
venskega povprečja. Medtem ko je v vsej Sloveniji leta 1948 okoli 43 vseh
kmečkih gospodarstev obsegalo do 5 ha zemlje, 23 pa med 5 in 10 ha, je
bilo takrat v Okraju Ljubljana – okolica med prvimi le okoli 25, med drugimi
23, med tistimi z nad 10 ha pa kar 52 vseh kmečkih gospodarstev (Save-
zni zavod za statistiku 1956, xli, 137). Skladno s to posestno strukturo je
revizijska komisija Okrajnega komiteja kps Ljubljana – okolica spomladi
1952 pri pregledovanju obdavčenja kmetov iz okolice Iga med male kme-
te skorajda brez izjeme prištevala tiste z izpod 10 ha zemlje, srednje z do
20 in velike šele z nad 30 ha (zal, lju 31/9, 28, 40, Poročilo o finančnem
poslovanju klo Tomišelj, 7. april 1952, 2; Poročilo o finančnem poslova-
nju klo Golo-Škrilje, Golo, 9.april 1952,2;Poročilo o izvršenempregledu
finančnega poslovanja na klo Ig pri Ljubljani, 6. april 1952). Če se vrne-
mo v Tomaj in v preglednici 12.2 upoštevamo samo tista gospodinjstva, za
katere poznamo posestno stanje (ne glede na morebitni dodatni poklic go-
spodarja), in odštejemo samostan, potem lahko po kriterijih lokalne ljud-
ske oblasti rečemo, da je bilo po agrarni reformi leta 1948 v Tomaju šest
kmetov, ki so imeli več kot 10 ha in so šteli za velike, deset jih je sodilo
med srednje, 45 pa med siromašne oz. male kmete. Velika večina tomaj-
skih kmetov je bila majhnih, nad 16 ha zemlje, kolikor sta obsegali pose-
stvi Rudolfa Škrlja (Tomaj 41) in Jožefa Škrlja (Tomaj 48), pa po letu 1948
ni imel nihče. Velja omeniti, da je Rudolf Škrlj leta 1950 v ekonomskem
pogledu navidezno nazadoval, a hkrati politično napredoval v »srednjega
kmeta«. Tako etiketo mu je namreč prilepil klo Tomaj, a brez dvoma za-
to, ker je bil Rudolf od decembra 1949 član Kmečke delovne zadruge (kdz)
Tomaj, kar je pomenilo, da je moral večji del posestva vložiti v kolektivno
kmetijsko podjetje. (V veliki večini primerov na Slovenskem tovrstni vlo-
žek sicer ni pomenil odpovedi lastništva nad posestvom. Skoraj gotovo je
bilo temu tako tudi vTomaju, kajtiniznan podatek,dabibila tamkajšnja
kdz 4. tipa, pri katerem so se zadružniki trajno odpovedali lastništvu nad

506