Page 495 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

pri blokadi dogodka. V vsakem primeru so se predstavniki teh organizacij
sprti razšli (pak, 539, 4, Redni sestanek celice, 31. maj 1946). 17. junija je
bila tomajska cerkev sv. Petra in Pavla pripravljena na slavnostni dogodek.
Kjuder je poročal, da je veliko birmancev odpadlo. Nihče ni prišel iz Kazelj,
Dobravelj, Grahovega Brda, Šepulj, Križa, Dutovelj, Skopega in Koprive.
Iz Avberja sta prišla samo dva, le eden iz Utovelj, iz Filipčjega Brda trije, iz
Tomaja pa jih je prišlo nad 50, odpadlo jih je samo 6–8. Škofa Santina naza-
dnje ni bilo v Tomaj, ker so ga na Opčinah napadli s kamenjem in kravjeki,
zato se je obrnil nazaj v Trst. V Tomaju je bila samo sv. maša, po zakrament
pa so šli otroci nato k škofu v Trst. »Morala je ostala visoka,« je zapisal Kju-
der. Ljudska oblast in njene množične organizacije se v Tomaju niso imele
čemu veseliti. Posebej ne, če drži Kjudrovo poročilo, da so Tomajci samo
»mirno in pasivno gledali«, ko so v njihovi vasi tega dne prebivalci drugih
kraških vasi protestirali proti škofu, vendar tudi proti župniku in samosta-
nu. Prišlo jih je menda res veliko, več kot iz 60 različnih vasi (žat, ak, tk,
266–267). Ker je Tomaj sabotiral bojkot birme, se je za kazen v naslednjih
dneh po Krasu širila propaganda: »Na Sv. Peter nihče v Tomaj! Dol z reak-
cijo!« Vse kaže, da je župnik svoje farane za zvestobo nagradil. Sklenil je
»konkordat« z vaškimi fanti, da imajo lahko ples na predvečer največjega
vaškega praznikasv. Petra inPavla,28. junija,vendar samodo23. ure. To-
majci so tokrat praznovali sami, vendar »vseeno izredno židane volje« (str.
267).
Župnik Kjuder je znova, in vsekakor ne zadnjič, dokazal svoj velik vpliv,
ki ga je imel v Tomaju. Ohranil je avtoriteto in oblast nad vaško tradicijo.
Ne gledenato pa ninujno,da seje po tem dogodkučutil velikega zma-
govalca. Gotovo ni brez razloga na rob kronike »Onemogočena sv. birma v
Tomaju« zapisal (žat, ak, tk, 266): »Kako bomo to opravičili?« Kjuder v
obdobju fašizma sicer ni deloval popolnoma tako, kot bi si želel škof San-
tin, ker je bil kot upornik trn v peti oblastnikom. Toda hkrati je pripadal
cerkveni hierarhiji/eliti, na vrhu katere je bil za njega takrat pač škof San-
tin, in s slednjo ni bil pripravljen prelomiti za nobeno ceno. Kjuder je veljal
za enega najvplivnejših duhovnikov na Krasu, zdaj pa so tam škofa priča-
kali s kamenjem in kravjeki. Navedeno zabeležko je zato mogoče brati tudi
kot nekakšno samokritiko.
V resnici precej preseneča velik odziv na bojkot birme iz sosednjih vasi,
ki so pripadale tomajski fari. Tomaj se je tukaj izkazal za pravo črno ovco.
Zakaj? Ker je župnik pač živel v Tomaju in je bil njegov vpliv drugod manj-
ši? Ker si nemalo ljudi v tako razgretem ozračju iz drugih vasi preprosto
ni upalo priti v Tomaj zaradi birme? Tukaj je še eno pomembnejše vpra-

493