Page 490 - Tomajci
P. 490

Lev Centrih


               tomajskih rodbin. Enkrat sredi decembra 1945 je namreč sekretar tomajske
               partijske celice postal Miro Pupis, ki je bil demobiliziran novembra. Očitno
               se je z Jožefom Kjudrom dobro razumel, kajti prav on se je leta 1947 podpi-
               sal pod njegovo več kot lepo karakteristiko, ki so jo nato poslali v Sežano.
               Čeprav je Pupis decembra 1945 naravnost pogorel na tomajskih volitvah
               v knoo, njegove kariere s tem še ni bilo konec – prav nasprotno. Konec
               decembra je bil izvoljen za predsednika okrajnega noo v Sežani, zato je
               odložil funkcijo partijskega sekretarja v Tomaju, ki jo je po njem prevzel
               Ivan Počkar (pak, 539, 1, 12. redni celični sestanek, Tomaj, 27. december
               1945). Pupisovo najnovejše napredovanje je verjetno ustvarilo nadvse ugo-
               dne pogoje za obnovo oz. prenovo stare tomajske elite, gotovo boljše kot
               jeseni 1943. Iz igre je namreč izpadel Franc Bole, ki ni izhajal iz kroga naj-
               uglednejših rodbin, je pa kar nekaj časa hkrati pokrival oof/onoo To-
               maj in lokalno partijo, pri čemer pa se je najmanj v primeru Žiberne iz-
               kazalzaneprijetnega sodelavca,povrh vsegapaseješezameril mnogim
               drugim vaščanom. Zdi se, da je Pupis nastopal taktneje, februarja 1946 je
               npr. posvaril tovariše, da so na pokrajinskem noo nezadovoljni s Toma-
               jem, da ga bodo »popolnoma izolirali« in da bo prišel kak govornik samo
               na prošnjo ljudstva (pak, 539, 4, 16. redni sestanek celice, Tomaj, 4. febru-
               ar 1946). Hkrati je bilo pomembno, da je Pupis znova posegel izven svoje
               skupnosti. Kot že večkrat omenjeno, je tomajska elita v svojih boljših ča-
               sih praviloma imela svoje ljudi, ki so delovali tudi zunaj vaške skupnosti.
               V novih časih njeni potencialni prenovitelji takih ljudi niso potrebovali nič
               manj. V tistem trenutku, ko še ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo s Krasom,
               v prvi vrsti pač bolj zaradi dragocenih informacij kot drugih koristi, kajti
               okrajni noo v Sežani je takrat v resnici deloval na drugi strani Morganove
               črte. Toda stvari se na koncu niso izšle ugodno za gospodarje, naslednike
               uglednih tomajskih rodbin. Pupis se na položaju predsednika onoo ni ob-
               držal dolgo. Poleg tega velika abstinenca na volitvah za zmagovalce nikakor
               ni pomenila dobre popotnice.
                 Novaizvoljena ljudska oblast se je nemudoma lotila dela. Prizadevala si
               je reševati tekoče probleme, kot npr. obnove šole in vaških poti, za kar so
               predvideli brezplačnodelo(dnino,rabuto)vaščanov.Kmečkedružinenaj bi
               namreč opravile določeno število delovnih dni glede na gospodarsko težo
               svojih gospodarstev. Nazadnje je te dnine enkrat na začetku leta 1946 pod-
               prl tudi zbor volivcev, ki je predstavljal pomembno dopolnilo nove ljudske
               demokracije (pak, 573, 2, Zapisnik 3. redne seje knoo Tomaj, 5. febru-
               ar 1946). Naloga partije in drugih množičnih organizacij, of, afž, skoj,
               lms, pa je bila z mobilizacijsko-propagandnimi napori doseči dejansko an-


               488
   485   486   487   488   489   490   491   492   493   494   495