Page 498 - Tomajci

Lev Centrih

reformo, »to pomeni, da sami sebe izkoriščajo«. Ker je iz prve roke vedel,
kako deluje vaška ekonomija (dnina/žrnada), si je to nenavadno opazko
težko razlagati. Morda pa se je ob tej priložnosti spomnil, da je poleti 1946
na sestanku celice predlagal, da bi partijci hodili udarniško kosit travo eden
k drugemu, s čimer bi »pokazali enotnost in bratstvo«, v kasnejših zapisni-
kihpanine duhane sluha ouspehupodane iniciative (pak,539,4,Redni
sestanek celice, Tomaj, 1. julij 1946). Zdi se, da je v času Pupisovega vodstva
v tomajski partiji pričel v ospredje prihajati Aleksander Čevnja. Ker naj bi
bil Tomaj na začetku leta 1947 »obseden« od strahu pred Jugoslavijo, neka-
teri simpatizerji (partije?) pa naj bi ustrahovali manj zavedno ljudstvo, so
v celici sklenili sklicati množični sestanek, da bi ljudi prepričali, naj se ne
izseljujejo. Mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo je bila podpisana v
Parizu 10. februarja 1947. V Tomaju so se razširile govorice, da bo Jugoslo-
vanska armada prispela že istega dne ob polnoči. Množice ljudi so odhitele
v Trst, da bi nakupile nekatere stvari, zlasti pa, da bi se znebile italijanskih
lir, ki naj jih v novi državi nad vrednostjo 20.000 ne bi bilo mogoče zame-
njati. Več ljudi se je takrat že izselilo, v glavnem iz Sežane (žat, ak, tk,
274). Zaradi zavlačevanja ratifikacije mirovne pogodbe s strani Sovjetske
zveze pa se je priključitev Krasa Jugoslaviji v resnici izvršila šele v noči s
15. na 16. september. Omenjeni množičen sestanek je partija organizira-
la prav v dneh podpisa pariške pogodbe. Poleg Pupisa je bil govornik tudi
Čevnja (pak,539,8,Zapisnikredne seje, Tomaj,13. februar 1947).
Aleksander Čevnja je bil po socialnem izvoru mali kmet (pregledni-
ca 12.2, Tomaj 92), med vojno je bil partizan, poleg članstva v partijski
celici je bil od januarja 1946 še tajnik tomajskega odbora of, po priključi-
tvi k Jugoslaviji leta 1947 pa je bil izvoljen za predsednika klo Tomaj (pak,
539, 4, 14. redni sestanek celice, Tomaj, 18. januar 1946). S Pupisem sta bila
povezana še po letu 1947, kar pa še ne pomeni nujno, da je bil Čevnja nova
vzhajajoča zvezda na vasi. Do njega je imel resne zadržke že okrajni partij-
ski komite, zato je zelo nenavadno, da je postal tajnik vaške of, kasneje pa
celo predsednik klo. Toliko bolj, ker mu Pupis po priključitvi ni več mogel
kriti hrbta (as, 1708, 1, 7, »Na vašo zahtevo« [brez naslova, nedatirano in
nepodpisano]). Vsekakor je Čevnja užival odpor tudi pri določenem delu
skupnosti. Slednje se je pokazalo v najhujšem vaškem konfliktu, kar jih je
bilo v Tomaju v celotnem obdobju, ki ga pokriva pričujoča raziskava. Ta se
je začel enkrat pozno jeseni 1946, polegel pa se je šele tik pred priključitvijo,
avgusta 1947.
Novembra 1946 je partijska celica v Tomaju postala posebej pozorna na
majhno skupino (3–4 članov), od katerih naj bi bil eden iz vasi Kobdilj, ki

496