Page 500 - Tomajci

Lev Centrih

fašistom, ukradla naj bi tudi motor in še nekaj drugega blaga, ki naj bi ga
prodala v cono B. Skojevci so ugibali, da bi bila lahko omenjena človeka
povezana s civilno policijo (čerini) in z Angleži. Sredi maja je vaška of po-
ročala, da je neznana skupina v poznih urah razgrajala in streljala po vasi
ter uničila stenčas ljudske oblasti. Čevnjo so zmerjali, da je »rudeč fašist«,
sami sebe pa so predstavili kot križarje, ki imajo orožje, in da bodo pobili
najmanj tri funkcionarje ljudske oblasti. Vse kaže, da so tomajski »križarji«
mislili resno, saj naj bi večkrat streljali v okno spalnice Aleksandra Čevnje.
Vsekakor velja poudariti, da do česa podobnega ni prišlo niti med vojno.
Junija 1947 so se po tomajskih zidovih pojavili grafiti z napisi: »Smrt ru-
deči armeji, živeli križarji; smrt rudečim fašistom« (pak, 539, 8, Zapisnik
redne seje, Tomaj, 21. marec 1947; pak, 419, 2, 3, 6. redni sestanek skoj,
Tomaj, 27. marec 1947; pak, 417,5,Zapisnikredne seje kof Tomaj,18. maj
1947; pak, 539, 8, Poročilo o delovanju, Tomaj, 28. junij 1947).
Kdo so bili pravzaprav ti ljudje? Iz navedenih dokumentov ni popolno-
ma gotovo, ali je šlo res samo za eno skupino. Šele od pomladi leta 1947 do-
kumenti izpostavljajo ime verjetnega voditelja, Lipeta oz. Filipa (priimek
izpuščen, op.) iz Tomaja. Župnik Kjuder v svojih zapisih teh hudih vaških
konfliktov ne omenja. Zato pa o Lipetu piše takole (žat, ak, t, 4, 929):
»Nemiren fant je bil Lipče /:[r.]1916:/. Ne divji, ali vas ga je bila polna. Bil
je poglavar kakih predrznih fantovskih potez. Oblast je vedno bila za njim.
Je izginil čez mejo.« Kjudrov biografski zapis se ne ujema povsem z drugi-
mi poročili. Civilna policija je pri Lipetu spomladi 1947 našla orožje in ga
zaprla, a ga je kmalutudi izpustila (pak, 419,2,3,4. redni sestanek skoj,
Tomaj, 5. marec 1947). Glede na to, da naj bi skupina organizirala tudi ples,
gre verjetno vsaj pri nekaterih posameznikih za iste ljudi, s katerimi je Kju-
der junija 1946 napravil »konkordat.« Kar pa seveda še ne napeljuje na to,
da je Kjuder stal za to skupino. Najverjetneje je dejansko šlo za nekatere
vaške fante, kliko, ki je ni v resnici kontroliral prav nihče. Navsezadnje je v
pogajanja z »reakcionarnimi fanti« vstopila tudi ljudska oblast, preko vaške
prosvete, ki jo je (najverjetneje) vodila lokalna of. In to zaradi iste zadeve
kot Kjuder leto poprej, junija 1947, ob pripravah na ples ob prazniku sv. Pe-
tra in Pavla. Do dogovora je nazadnje prišlo. Kljub temu je tomajska celica
vsem množičnim organizacijam naložila, da se morajo dobro pripraviti na
praznik in pomagati »prosveti«. Ples, ki ga tokrat sosednje vasi očitno niso
bojkotirale, je nazadnje minil mirno. Partijska celica je ob tem zabeležila,
da naj bi ljudstvo »preziralo« enega izmed razgrajačev. Tomajci so verjetno
res imeli vsega dovolj, kajti dogodki so šli vendarle predaleč (pak, 539, 8,
Zapisnik redne seje, Tomaj, 11. junij, 21. junij in 28. junij 1947).

498