Page 497 - Tomajci
P. 497

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja


             je pri njegovem delu vsaj v grobem razvidna neka rdeča nit. Slednjo je iska-
             ti v določeni previdnosti občevanja z vaščani pa tudi v zanimanju za delo
             in usmerjanje drugih množičnih organizacij, posebej skoj in tudi knoo.
             Na sestankih je poudarjal, da je treba paziti na besede, ki se izrečejo med
             ljudmi. Pod njegovim vodstvom se je klicalo na zagovor tiste člane, ki so
             »strahovali manj zavedne ljudi iz vasi« (pak, 539, 4, Zapisnik celice kpjk
             Tomaj, 8. oktober 1946; pak, 539, 8, Zapisnik seje, Tomaj, 31. januar 1947).
             Pri delu knoo Tomaj je Pupis sodeloval še, ko je bil predsednik onoo Se-
             žana, kjer je dajal razne predloge, npr. kako naj bo sploh organizirano delo
             knoo. Kmalu po volitvah je namreč tajnik knoo Tomaj Danilo Colar spo-
             ročil, da zaradi preobilice drugega dela ne more več vršiti svoje funkcije. To
             je bil prvi, vendar ne zadnji primer »izgorelosti« tomajskega tajnika (pak,
             573, 2, Zapisnik 3. redne seje knoo Tomaj, 5. februar 1946).
               Med uspešnejšimi kampanjami tomajske partije je bila pobuda za udar-
             niško pobiranje borovega prelca, pri kateri je sodelovala tudi of, ki so jo
             vaščani na množičnem sestanku pohvalili s ploskanjem (pak, 539, 8, Zapi-
             snik redne seje, Tomaj, 13. februar in 27. februar 1947). Mnogo manj pa so
             bile partija in druge organizacije (zlasti skoj) uspešne pri pridobivanju
             ljudi za udarniško delo v Jugoslaviji. Iz Istre je npr. leta 1947 železniško
             progo Sarajevo–Šamac šlo gradit 30 mladinskih brigad. Tomaj je prispeval
             dva človeka, eden izmed njiju je bil član celice Franc Živec, drugi pa kasnej-
             ši predsednik of Andrej Živec. Tukaj je treba sicer upoštevati, da so bili
             ljudje pogosto angažirani ali pa vsaj vabljeni v delovne brigade tudi doma;
             ne samo v Tomaju pri že omenjenih dninah, ampak na ravni okraja Seža-
             na, kjer so poleti 1947 računali, da bi lahko Tomaj prispeval nič manj kot
             260 brigadirjev. Ni verjetno, da je okrajni of, ki je te brigade organizirala,
             uspelo angažirati veliko število Tomajcev, zlasti ne poleti, ko je bilo največ
             dela na poljih. Vaški skoj je že spomladi poročal, da se o udarniškem delu
             na vasi sicer veliko govori, a da se zanj nihče noče prijaviti (pak, 539, 8,
             Zapisnik redne seje, Tomaj, 5. marec 1947, Poročilo delovanja partije, 8. 8.
             1947; pak, 419,1, 2,Org.shema odreda delovnih brigad sežanskega okra-
             ja,Herpelje-Kozina, 1.julij 1947; pak, 419,2,3,4. redni sestanek skoj,
             Tomaj, 5. marec 1947).
               Tomajska partija si je prizadevala tudi promovirati novo zadružništvo. V
             ta namen je poskušala spodbuditi lokalne kovače, da bi ustanovili zadružno
             kovaško delavnico, vendar brez uspeha (pak, 539, 8, Zapisnik seje, Tomaj,
             11. januar 1947, Zapisnik redne seje celice kpjk Tomaj, 20. januar 1947).
             Ob tej priložnosti je Pupis okrcal apolitičnost vaščanov, ki da npr. hodi-
             jo pomagat sekat drva samo tistemu gospodarju, ki bo prišel pod agrarno


                                                                            495
   492   493   494   495   496   497   498   499   500   501   502