Page 496 - Tomajci

Lev Centrih

šanje, na katerega prav tako ni lahko odgovoriti. Kakšne posledice je imel
dogodek za potencialne prenovitelje vaške elite, ki so obvladovali knoo,
in kakšne za lokalno partijsko celico? Gotovo je le to, da kampanje bojkota
birme ne eni ne drugi na noben način niso mogli preprečiti. Lahko bi jo
sicer na razne načine tiho sabotirali, za kar pa v ohranjenem gradivu nima-
mo oprijemljivih namigov. Spor na sestanku vodilnih v množičnih orga-
nizacijah ponuja kvečjemu ugibanje, da so se nekateri posamezniki zaradi
predvidljivega izida morda želeli izogniti organizaciji bojkota. Ne glede na
to, kakšna je bila resnična vloga odbornikov knoo Tomaj, so imeli slednji
nemajhen problem. Drugače kot njihovi očetje niso mogli biti več oblastni-
ki in hkrati sproščeno sodelovati z župnikom. Po priključitvi Jugoslaviji so
imeli teh možnosti še precej manj. Tudi članom tomajske partijske celice
verjetno ni bilo ravno lahko. Najbrž so iz okrajnega komiteja na svoj račun
slišali nemalo krepkih. Miro Pupis se je ravno takrat enkrat vrnil domov
iz zapora zvu, slej ko prej v precej manj mirno vas, kot jo je zapustil. »V
vasi je dosti obrekovanja,« je opazil. Birma je najbrž odpihnila dotedanjega
sekretarja Ivana Počkarja, saj konec julija na njegovem mestu najdemo že
drugega človeka, Adolfa Boleta. Naslednje leto je partijska celica spet skle-
nila, da je v vasi treba delati na tem, da starši otrok ne bodo dali birmati
škofu Santinu. Kjuder o morebitnih incidentih tokrat ni poročal, baje ob
maši niti ni omenil napada na Santina, do katerega pa je takrat prišlo 19.
junija vKopru (pak,539, 4,Redni sestanek celice,Tomaj,1. julij 1946; pak,
539, 8, Zapisnik izredne seje, Tomaj, 17. maj 1947, Zapisnik seje, Tomaj, 23.
junij 1947).
Med avgustom in oktobrom 1946 je tomajsko celico zaposloval Sloven-
ski Primorec, katoliški časopis, ki je izhajal v Gorici, avtorji člankov pa so
bili zlasti duhovniki. Časopis ni bil naklonjen ljudski oblasti (Troha 1997a,
146–147), zato so njeni predstavniki preprečevali njegovo razširjanje, kjer
se je le dalo. Tomajci naj bi ga kupovali v Trstu. Avgusta so člani celice skle-
nili, da bodo začeli z akcijo njegove zaplembe. O uspehu te akcije kasneje
niso poročali, tomajska celica pa je imela kmalu dosti večje skrbi (pak, 539,
4, Zapisnik 39. rednega sestanka, Tomaj, 10. avgust 1946, Zapisnik 43. re-
dnega sestanka, Tomaj, 10. september 1946, Zapisnik 49. rednega celičnega
sestanka, Tomaj, 23. oktober 1947).
Miro Pupis je bil za sekretarja tomajske celice soglasno predlagan že av-
gusta 1946, a je funkcijo prevzel šele sredi oktobra (pak, 539, 4, Redni sesta-
nek celice, 4. avgust 1946, 47. izvanredni sestanek celice, Tomaj, 14. oktober
1946). Pupis je svojo funkcijo vzel precej resno. Medtem ko je za partijske
sekretarje v Tomaju po letu 1947 težko ugotoviti že to, kaj so sploh počeli,

494