Page 492 - Tomajci

Lev Centrih

simbolnih gest, kot je bilo botrstvo angleškega vojaka v Tomaju, do sofi-
nanciranja obnov domačij (v višini celo 60 stroškov!), nazadnje pa je celo
plačala za novi veliki tomajski farni zvon. Zadnje se je zgodilo že potem, ko
je postalo jasno, da bo Tomaj pripadel Jugoslaviji (žat, ak, tk, 257, 261,
271–274; pak, 539, 4, Zapisnik 49. rednega celičnega sestanka Tomaj, 23.
oktober 1947.)
Nad temi uslugami in pomočjo ljudska oblast na obeh straneh Morgano-
ve črte seveda ni bila navdušena. Bil je to čas velikih kampanj za priključi-
tev cone A s Trstom vred Jugoslaviji, ki so potekale ob robu pariške mirov-
ne konference. Angloameriška podpora je bila v tem kontekstu videna kot
propagandno orožje proti Jugoslaviji. Petrinja se je kasneje spominjal, da je
oblast iz Slovenije poskušala prebivalstvo v coni A prepričati, da pomoč za-
vrne. Ne glede na to je zvu po njegovih besedah v okraju Sežana obnovila
77 stanovanjskih objektov (Petrinja 1990, 54). Morda lahko kot kampanjo
proti zvu interpretiramo tudi nekoliko nenavadno direktivo iz julija 1946,
ki je malo spominjala na vojne čase, ko je šlo za gospodarsko blokado sovra-
žnikovega ozemlja in boj proti »slovenskim« županom: »Kontrolirati, da ne
bo nihče nosil blaga v Trst. Do novega ukaza,« je na partijskem sestanku
pred manifestacijo povedal Miro Pupis (pak, 539, 4, Redni sestanek celice,
1. julij 1946). Najbrž ne tvegamo dosti, če sklepamo, da so imeli ti ukazi
takrat še manj učinka kot med vojno. Poleg tega se Tomajci niso v velikem
številu udeleževali manifestacij, ki so jih v Trstu organizirale množične or-
ganizacije ljudske oblasti. Npr., septembra 1946 so se tja odpravili manife-
stirat skoraj samo člani partije, vsega skupaj 11 (pak, 539, 4, Zapisnik 43.
rednega sestanka celice, 13. september 1946.)
Tudi župnik Kjuder ni bil niti malo navdušen nad angleško vojaško
posadko v Tomaju, seveda pa iz popolnoma drugih razlogov kot ljudska
oblast. Po osvoboditvi mu je šlo silno na živce vsesplošno veseljačenje:
»Vsepovsod ples, ples, ples.« Vsaj v tem med cono A in cono B menda ni bi-
lo nobene razlike. Angleži so takrat v Tomaju organizirali tudi po dva plesa
na teden, kar je zadostovalo, da so si pri župniku prislužili veliko črno piko
(žat, ak, tk, 258). Tomaj so zapustili že 8. maja 1946. »Pri ljudeh niso
pustili prav lepega vtisa,« je zapisal (str. 264). In dodal (str. 264):

Premalo možje. Nič tiste odločne nemške discipline. Raje kakor bi da-
li ljudem preostalo hrano, so jo zažigali. Vsak petek ob 16h – 16.30.
Platzmusik. 12 piskačev in bobnarjev je piskalo in bobnalo od Pirčevih
do Polakovega [nejasno, op.], pred njimi pa dirigent s takim čudnim
korakom in gestami, da so ljudje samo nemo z nasmeškom opazova-

490