Page 491 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

gažiranost ljudi. Tak je bil vsaj ideal, ki ga je nog pričelo negovati že med
vojno, obdržal pa se je tudi po priključitvi k Jugoslaviji leta 1947. Osnovni
pogoj uspešnosti teh organizacij je bilo množično članstvo. Na tem podro-
čju je bila v letih 1945–1947 v Tomaju verjetno najuspešnejša afž. Glede
na Seznam prebivalstva vasi Tomaj je tam 15. maja 1947 (glede na zadnji
datirani vrinek v seznamu) živel 401 prebivalec, med katere pa niso šte-
li šolskih sester. Od teh je bilo 305 prebivalcev starih nad 18 let, odrasle
ženske so tvorile slabo polovico tega števila – 144. afž je imela takrat v
Tomaju 117 članic, kar je predstavljalo kar 81,25 vseh odraslih žensk na
vasi. Od 83 gospodinjstev jih je imelo kar 76 ali 91,56 najmanj eno članico
afž. Predsednica tomajske afž je bila leta 1946 Amalija Šonc, tajnica Rosa
Žvab, podtajnica pa Klementa Vran. Za vprašanja socialnega skrbstva pa je
bila tukaj zadolžena tudi Antonija Ravbar. Nasploh je bila navada, da so v
množičnih organizacijah in v partiji tako kot v knoo obstajali ljudje, ki so
bili posebej zadolženi za posebna področja. Npr., v knoo so obstajali refe-
renti za kmetijstvo, obnovo itd., v of in v partiji pa so bili posamezniki/-ce
zadolženi/-e za delo z določeno organizacijo, npr. za afž, zsm in skoj.
Slednje je v teoriji pomenilo širjenje vpliva partije, hkrati pa tudi veliko
obremenitev posameznikov, ki so v takem sistemu hitro postali obloženi z
različnimi funkcijami, saj so bili člani več organizacij hkrati. Slednje je bilo
posebej problematično na lokalnih ravneh, kajti tam so z malo izjemami
družbenopolitičnefunkcijeljudjeopravljalipovsembrezplačno (nepoklic-
no), skratka amatersko ob rednem delu. afž je bila v Tomaju zlasti uspe-
šna z organizacijo dogodkov, ki so jim rekli množični sestanki, kot je bilo
npr. predavanje dr. Majde Bržan o zdravstvu žensk (pak, 441, 1, 5, Seznam
afž v Tomaju; pak, 573, 2, Seznam prebivalstva vasi Tomaj; pak, 419, 2,
3, Zapisnik 7. rednega sestanka skoj-a, 8. april 1947).
Drugo pomembno področje ljudske oblasti je bilo socialno skrbstvo. Do
podpore so bile npr. upravičene družine, ki so ostale brez hraniteljev zaradi
fašističnega terorja, pa tudi tiste, katerih moški člani so služili v Jugoslo-
vanski armadi na drugi strani Morganove črte. Finančna sredstva za pod-
pore so se izplačevala iz davkov, ki jih je še vedno pobirala ljudska oblast,
deloma pa tudi iz sredstev, ki jih je namenjala zvu. Npr., februarja 1946 naj
bi bil knoo Tomaj sstrani zvu upravičendo3.426 lirzasocialnoskrbstvo,
kar je bilo nenavadno, kajti zvu ljudske oblasti uradno ni priznaval (pak,
573, 2, Izplačilni list podpor za rodbine žrtev fašističnega terorja, Sežana,
15. december 1946; pak, 573, 2, Zapisnik 3. redne seje knoo za Tomaj,
5. februar 1946). zvu je prebivalstvu nudila vrsto ugodnosti, od drobnih
uslug, kot so bilebrezplačnevožnjes kamionom iz Tomaja do Opčin, in

489