Page 493 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

li. [...] Oficirjem so zamerili ljudje, da so preveč pili in se potem ne-
dostojanstveno vlekli po cesti. Kjer so bili na stanovanju, je bil križ.
Snage nič. Mazali sobe. [...] »Nemci so bili kot ljudje veliko bolj fini,
moški, vljudni.«

Zadnji stavek, ki je v izvirniku v narekovajih, je verjetno Kjudrov povze-
tek vaškega javnega mnenja, s katerim je želel podkrepiti svoje negativno
stališče do Angležev. Morda je bilo vse skupaj manj dramatično. Tomajci
niso ravno sloveli kot nasprotniki pitja in zabave, opijali so se tudi nemški
vojaki (žat, ak, tk, 199). Predvsem je šlo najbrž za to, da so Angleži v vas
prinesli preveč novosti, župnik Kjuder pa ni maral novotarij. Poleg tega je
vojno izobilje (prim. Betts 2004, 26), s katerim so se šopirili angleški voja-
ki, med prebivalstvom, izmučenim od vojne in obremenjenim z negotovo
prihodnostjo, najbrž vzbujalo mešane občutke.
Ljudska oblast je bila z zvu večkrat v resnem konfliktu. Včasih je šlo za
precej nedolžne stvari, kot npr. ob demonstracijah v Sežani proti ukinitvi
onoo, 19. avgusta 1945, ko so se angleški vojaki samo smejali ljudem, ki so
vzklikali Titu in Stalinu (žat, ak, tk, 257). Toda po nekih drugih demon-
stracijah v Sežani, 4. aprila 1946, je v Tomaj prišla »civilna policija [čerini, iz
it. besede, ki je pomenila voščene vžigalice: tako so jih poimenovali zaradi
črnih uniform in belih čelad, ki so ljudi spominjale na vžigalice, op.a.]« in
odpeljala Mira Pupisa. Pupis je mnogo kasneje sicer zapisal, da je bil zaprt
od 15. marca do 15. junija 1946 (pak, 539, 4, Redni sestanek celice, 5. april
1946; pak, 643, 36, Pupis Antona Miro, Tomaj, 25. marec 1964). Kakor koli,
ko se je Pupis nazadnje vrnil iz zapora zvu, kot vse kaže, ni več opravljal
funkcije predsednika onoo Sežana. Sredi oktobra 1946 je ponovno postal
sekretar tomajske partijske celice, kar je bila njegova poslednja pomembna
funkcija (pak, 539, 4, 47. izvanredni sestanek, 14. oktober 1946).
Tomaj pa so prav v tistem času pričeli pretresati novi konflikti med ljud-
sko oblastjo, v prvi vrsti partijo, in nemajhnim deležem vaščanov. Doku-
menti ustvarjajo vtis, da so ti spori postali intenzivnejši od zgodnje pomla-
di 1947, ko je postalo jasno, da bo Tomaj priključen Jugoslaviji. Tomajci so
si že precej prej belili glave z vprašanjem, kako bo mogoče živeti brez Tr-
sta (žat, ak, tk, 267). Zdaj se je približeval čas, ko je to vprašanje terjalo
odgovor. Nekateri so pričeli razmišljati o izselitvi. Nobenega dvoma ni, da
je ta problem v vasi dvignil temperaturo. Koliko Tomajcev si sploh želi ži-
veti v novi Jugoslaviji, je bilo na drugi strani resno vprašanje, ki je ljudsko
oblast mučilo od samega začetka. Jeseni 1945 se je menda samo polovica
vaščanov podpisala pod zahtevo, naj se Primorska priključi Jugoslaviji. Ne-

491