Page 489 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

66 glasovi, Albin Večerina, bil na prisilnem delu v Nemčiji (Tomaj 66), Jo-
žef Šonc (Zabrič), borec prekomorskih brigad in srednji kmet (Tomaj 83),
s 60, Anton Živec (neidentificirani, op.) s 54 in Jožef Škerlj (mlajši), sin
velikega kmeta (Tomaj 48), z 51 glasovi. Za odposlanca je bil izvoljen prvi
»slovenski« župan Alfonz Ravbar, ki je prejel kar 83 glasov. Za tajnika je bil
izvoljen Danilo Colar s 83 glasovi, ki verjetno ni bil Tomajec. Več kot po-
lovico odbornikov (štirje od sedmih) so predstavljali za tomajske razmere
(in kot bom posebej obravnaval v zadnjem razdelku tega poglavja, po kri-
terijih ljudske oblasti) veliki kmetje, manjšina na vasi, ki pa je očitno svoj
vodilni razredni položaj uspela konvertirati v politični vpliv, nadalje so bili
štirje odborniki udeleženi v nog, eden je bil v taborišču oz. na prisilnem
delu. Za predsednika knoo pa je bil s 83 glasovi izvoljen Jožef Kjuder,
srednji kmet (Tomaj 16) (preglednica 12.2; pak, 573, 2, Seznam prebival-
stva vasi Tomaj; pak, 573, 2, Zapisnik o poteku volitev za knoo v Tomaju,
2. december 1945; pak, 643, 55, Seznam preživelih udeležencev prekomor-
skih brigad). Kjuder je bil iz ugledne tomajske družine trgovca, o katerem
je župnik napisal vse najlepše. Čeprav je rodbina izhajala iz Kazelj in se je
v Tomaj verjetno preselila šele tik pred prvo svetovno vojno, je nedvomno
pripadala vaški eliti, saj je imel Kjudrov oče, ki mu je bilo prav tako ime Jo-
žef, leta 1928 odločilno besedo pri vprašanju, ali naj se fara zadolži za nove
zvonove. Jožefa je njegov oče pred vojno poslal v Zavode Sv. Stanislava v
Šentvid pri Ljubljani, kjer je preživel le tri leta, saj ga je bolj zanimalo delo
na domači kmetiji. Bil je med tistimi 35 Tomajci, ki so jih Nemci februar-
ja 1944 iz maščevanja odgnali v Nemčijo. Jožef Kjuder je bil na prisilnem
delu v neki tovarni, nato pa se je vrnil domov. Partijska celica Tomaj je še
leta 1947 o njem podala najboljšo možno oceno, pod katero se je podpi-
sal takratni sekretar Miro Pupis. Čeprav ni bil njen član, je bil Kjuder vsaj
simpatizer of, in kar je bilo najpomembnejše, upošteval naj bi partijske
direktive, povrh pa je bil še precej izobražen. »Zelo zmožen in energičen
človek. Pri ljudstvu priljubljen,« so o njem zapisali (žat, ak, tk, 217; žat,
ak, t,3,867–871; pak, 539,8,Zapisnikizredne seje, 5.marec 1947).
JožefKjuderpravzaprav med igralcinavasinibil novinec. Kotsmo vide-
li v prejšnjem razdelku, ga najdemo že med ustanovitelji vaške of, katere
član je bil vse do aretacije februarja 1944. (Zato je zelo nenavadno, da ga
Pupis spomladi 1947 označuje za samo simpatizerja of.) Zdaj je prišel v
ospredje, njegova zvezda pa je ugasnila kmalu po letu 1947, ko na vasi ni
imel več vidne vloge. Ne glede na to pa nikakor ne smemo zanemariti dej-
stva, da sta bila v Tomaju od konca leta 1945 pa vse do druge polovice 1947
na dveh najodgovornejših mestih prav človeka, ki sta izhajala iz uglednih

487