Page 488 - Tomajci
P. 488

Lev Centrih


               noma izključena, kajti slednji so se večinoma vrnili že do konca avgusta
               (pak, 573, klo Tomaj, 2, Seznam internirancev, klo Tomaj, 15. oktober
               1945). Kljub temu so bili rezultati nadvse zanimivi. Franc Bole, ki je kandi-
               diral samo za odbornika, je prejel skromnih deset glasov. Velja poudariti,
               da je bil Bole človek, ki je imel takoj za župnikom Kjudrom nedvomno naj-
               daljšo politično kilometrino v Tomaju. Začel je pri Tigru daljnega leta 1927!
               Zdaj je bil politično truplo. Kot lokalni operativec je Bole nabiral socialni
               in politični kapital, ki pa na koncu ni prerasel v simbolnega, ne pri ljudski
               oblasti, še manj pa v lokalni skupnosti. V letih po priključitvi k Jugoslavi-
               ji ga bomo našli na nepomembni politični funkciji. »Izgubil [je] veselje do
               dela, malo ker je obrekovan od vaščanov, malo ker ni bil izvoljen v drugič
               vofodbor,« so o njem zapisali v nedatirani (najverjetneje) partijski ka-
               rakteristiki (pak,539,8,BoleFranc). Boletovpadec je sicermogočezlahka
               pojasniti. Med vojno so ga doletele nepriljubljene naloge, kot je bila, reci-
               mo, pisanje opominov – grozilnih pisem. Težje je razložiti porazni volilni
               rezultat Mira Pupisa, ki je kandidiral za kar tri funkcije, in sicer za predse-
               dnika knoo, za odposlanca in za odbornika. Za prvo funkcijo je prejel 24
               glasov, za odposlanca devet, za odbornika pa samo sedem. Manj od njega
               je npr. dobila osramočena Cveta Žvab – šest glasov za odbornico. Izstopa
               tudi zelo slab rezultat Antonije Ravbar (Kosovel), ki je dobila samo deset
               glasov za odbornico.
                 Kdo so bili zmagovalci volitev? Gledano v celoti je lažje govoriti o veli-
               kem poražencu. To je bila zaradi velike abstinence ljudska oblast v celoti.
               Če pa ta problem za zdaj pustimo ob strani in se osredotočimo na oddane
               glasove, potem lahko rečemo, da je brez dvoma slavilo kar nekaj posame-
               znikov, ki smo jih v prejšnjem razdelku prepoznali kot igralce, ki so bili na
               obetavni poti, da obnovijo staro vaško elito. Med njimi izstopata Rudolf
               Škrlj in seveda Alfonz Ravbar, ki sta bila člana skupine/klike, ki je odigra-
               la odločilno vlogo pri septembrskih dogodkih leta 1943. V kolikor je med
               vojno dejansko obstajala Boletova klika, ni nobenega dvoma, da je na teh
               volitvah doživela boleč poraz. Med odborniki je namreč največ glasov (77)
               prejel trdni kmet Jožef Petelin. V Tomaju sta bili takrat sicer dve družini
               Petelin, ki sta imeli moška člana Jožefa, a v konkretnem primeru obstaja
               velika verjetnost, da imamo opravka s »slovenskim« županom in nekaj časa
               tudi predsednikom vaške of – Jožefom Petelinom – Gaberščnim (Tomaj
               18). (Druga družina Petelin, Tomaj 54, je bila glede na premoženje bistve-
               no skromnejša.) Sledijo tov. Jež – Evgen Žiberna, veliki kmet, med vojno
               tajnik vaške of/noo in prejemnik Boletovega grozilnega pisma (Tomaj
               75), ki je dobil 75 glasov, intrigantni Rudolf Škerlj (Tomaj 41) s solidnimi


               486
   483   484   485   486   487   488   489   490   491   492   493