Page 459 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

bilo po uradnih podatkih v fašistično stranko vpisanih kar 67 odstotkov.
Kjuder je zapisal (str. 143):

Godba je intonirala »Giovinezzo«. Kolikor toliko so jo peli ljudje, a
najbolj Grazioli s svojimi zvestimi. Župnik je bral z obrazov eno samo
znamenje: primorani! Vse skupaj nepopularno, številke stranki
zvestih pa neusmiljeno pretirane. Slikarji ves čas na delu, ljudje mr-
tvo ob strani. Edino, kar jih je malo vzdramilo je bila obljuba glede
župne cerkve.

Ko je Kjuder zabeležil 67-odstotni delež vsega prebivalstva, ki naj bi bil
v tomajski občini včlanjen v fašistično stranko, je povsem mogoče, da je
imel v resnici v mislih članstvo v vseh fašističnih organizacijah, z vsemi
otroškimi in mladinskimi organizacijami ter Dopolavorom vred. Slednje
so namreč obstajale tudi v Tomaju. Upoštevati je namreč treba, da je bilo
članstvo v Narodni fašistični stranki (Partito nazionale fascista) rezervi-
rano samo za moške, medtem ko so imela dekleta in odrasle ženske svoje
organizacije,npr.Fašističneženske(Donnefasciste) in Kmečke gospodinje
(Massaie rurali) (Kacin-Wohinz 1990, 97–99). Ne glede na to pa raziskave
Milice Kacin-Wohinz izpričujejo, da je bilo članstvo v fašističnih organi-
zacijah na Krasu dejansko zelo visoko. V vaseh, kot so bile Avber, Kačja
vas, Bukovje in Razdrto, je bilo vanje vključenih skoraj 100 mladih. Do
leta 1941 se je odstotek v fašistične organizacije vključenega prebivalstva
gibal od 23,8 na Proseku do 72,8 v Avberju (vasi blizu Tomaja) (str. 105).
Gotovo pa tudi drži Kjudrovo očitno namigovanje, da vaščani svojega član-
stva večinoma niso jemali preveč resno. Zdi se, da je bilo to nekaj, kar jih
je preprosto doletelo. Navsezadnje je bil leta 1936 član fašistične stranke
tudi Rudolf Škrlj (Baničev), še pred tem tigrovec in kasnejši pripadnik of
in nob. Ni dokazov, da je imel zaradi tega kadar koli težave. V eni povojni
karakteristiki so preprosto zabeležili, da v fašistični stranki ni bil aktiven
(pak,573,11, PodatkiŠkrlj Rudolf,Tomaj,6.marec 1950).
Kjudrov osebni odnos do fašizma je bil seveda več kot negativen. Bil je
slovenski nacionalist. Slovenski narod, slovenska družina in (tudi!) sloven-
ska Cerkev so bili stebri njegovega svetovnega nazora. Za duhovnika, ki je
odrasel s kultom osebnosti Janeza Ev. Kreka, je nenavadno, da se v svojih
spisih skorajda nikoli ni dotaknil socialnega vprašanja. Tudi komunizem je
kritiziral izključno zaradi njegovega odnosa do Cerkve in vere, ne pa zaradi
njegovih načrtov rešitve socialnega vprašanja. Mučila so ga protislovja mo-
dernizacije nasploh, in to v liberalni, fašistični, socialistično-komunistični

457