Page 461 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

bil sicer priden in zmožen učitelj, toda ob njegovem slovesu leta 1935 naj
bi mu dejal (žat, ak, t, 3, 619): »Vaš spomin v Tomaju je omadeževan v
rodove.«
Medtem ko so se pripadniki stare tomajske elite v neugodnih okolišči-
nah in po svojih najboljših močeh trudili gospodariti, ohranjati tradicio-
nalne vaške rituale in slovenski jezik, je šel del mladih Tomajcev svojo pot.
KotdrugodnaPrimorskem sejetudinaKrasu v20. in 30.letih odvijala ve-
lika drama. Uporniška žarišča proti fašizmu so nastajala v letih 1924–1926,
še zlasti pa med 1927 in 1930. Šlo je za bolj ali manj ohlapne povezave pra-
viloma majhnih krajevnih skupin, ki so se ukvarjale z najrazličnejšimi ile-
galnimi aktivnostmi: od širjenja antifašistične propagande, ilegalnega ti-
ska, tihotapljenja, zbiranja informacij do groženj, požigov šol (potujčeval-
nic), podtikanj eksplozivov, atentatov, ilegalnih prečkanj jugoslovansko-
italijanske meje, celo oboroženih spopadov z italijanskimi obmejnimi orga-
ni. Protagonisti upora so bili v glavnem mladi ljudje iz zelo različnih slojev
prebivalstva (od šolajoče mladine, trgovcev do kmetov), ki so bili mnenja,
da narodnoobrambne aktivnosti duhovščine in drugih pripadnikov stare
elite najmanj niso zadostne. Med njimi so se našli tudi nekateri slovenski
člani ilegalne Komunistične partije Italije, ki je bila številčno najmočnejša
prav v Julijski krajini. Najverjetneje zato, ker so med njene člane po pomo-
ti šteli tudi »nacionalistične« upornike, s katerimi so brez vednosti partije
včasih sodelovali tudi komunisti. Šlo je za gibanje, ki mu danes preprosto
rečemo Tigr (Trst, Istra, Gorica, Reka), najprej sicer z akronimom Tiger
(Trst, Istra, Gorica, Edini, Reka), vendar pa moramo upoštevati, da je šlo
v resnici za precej samostojne skupine, ki so pogosto nastopale tudi pod
imeni kot npr. Tajna organizacija Borba (tob), Organizacija in nekaj časa
celo Orjunavit (Orjuna v Italiji) (Kacin-Wohinz 1990, 45–61, 210–315).
O celici Tigra v Tomaju vemo skoraj izključno iz pričevanj, zlasti Fran-
ca Boleta (Rebčevega)indrugih, ki jihjezbralainanalizirala Mira Cencič
(1997, 2013). Kjuder o Tigru v Tomaju in na Krasu v svojih spisih molči, če-
prav se zdi nemogoče, da ne bi ničesar vedel. Navsezadnje je bil njegov brat
Herman Kjuder iz Dutovelj tigrovski zaupnik. Kjuder niti ne omenja neka-
terih spopadov tomajskih fantov s črnosrajčniki, do katerih naj bi prihajalo
zlasti ob naborih in praznikih sv. Petra in Pavla (Cencič 1997, 185–186; 2013,
347). Zaradi pomanjkanja virov za predvojni čas na žalost ni veliko znanega
o tomajski fantovski družbi. Dramatični nastop vaških fantov bomo zato
spremljali šele v prvih letih po drugi svetovni vojni. Kar pa seveda ne pome-
ni, da so se pojavili iz nič. Nedvomno so bili že ves čas najmanj upoštevanja
vredna vaška klika. Gotovo za župnika Kjudra, kajti slednji poroča, da jih

459