Page 462 - Tomajci

Lev Centrih

je trdo prijel februarja 1932, da ne bi ponovili provokacije iz prejšnjega leta,
ko so na pepelnično sredo cvrli in jedli pustno slanino (žat, ak, tk, 100).
Tomajska celica Tigranaj bi nastalaževzačetkuleta1927, sestavljalisojo
Stane Černe (Učerinov), ki je pripadal trdnemu gospodarstvu (po vojni so
imeli 12 ha zemljišč), Viktor Šonc (Zabrič), mali kmet, France Bole (Rebčev,
r. 1903), mali kmet, Alojz Gorup, Ivan Obersnel, oba mala kmeta, nazadnje
pa še Rudolf Škrlj (Baničev, r. 1903), sin trdnega in vplivnega gospodarja
Jožefa Škrlja (Cencič 1997, 101). Tomajska celica je bila po oceni Cencičeve
zelo dejavna, tesno je sodelovala z lokalnim vodstvom v Trstu, ki je tudi
izdajalo ilegalen časopis Borba (kasneje Svoboda). Fotografija iz leta 1929,
ki jo je objavila Milica Kacin-Wohinz (1990, 256–257), med drugim doka-
zuje, da so bili voditelji tržaške Borbe Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in
Ferdo Bidovec na obisku v Tomaju. Rudolf Škrlj je bil po zapisih Cencičeve
formalni član organizacije kratek čas, v anketni list za člane zveze borcev
nov iz leta 1963 pa je Škrlj zapisal, da je bil član »tujega odporniškega giba-
nja« (torej Tigra oz. tržaške Borbe) med 1. junijem 1930 in 21. decembrom
1932 (pak,643,36, Vprašalnilist–Škrlj JožefaRudolf, Tomaj, 25. marec
1964;Cencič 1997, 101).Po podatkih klo Tomaj iz leta 1950 pa je bil Ru-
dolf nasprotnik fašizma do leta 1935. Pobegnil je v Jugoslavijo, iz katere
se je vrnil leta1934, potempajebil nekajčasa zaprt. Imelnaj bi tudi zve-
ze s Ferdom Bidovcem, trgovcem in enem izmed voditeljev tržaške Borbe,
ki je bil na prvem tržaškem procesu leta 1930 obsojen na smrt (pak, 573,
11, Podatki Škrlj Rudolf, 6. marec 1950). Tomajska celica je bila okrnjena
v letih 1929–1930, ko sta v emigracijo odšla Stane Černe in Viktor Šonc,
ki je potem služboval kot uradnik na zavarovalnici v Novem mestu. Sle-
dnjega so jeseni leta 1943 ustrelili partizani, ni znano, zakaj (Cencič 1997,
296). Po letu 1930 naj bi tomajsko trojko vodil Franc Bole, celica pa naj bi
bila aktivna vse do leta 1941. Med Boletovimi aktivnostmi velja izpostavi-
ti neuspešni poskus požiga tomajskega vrtca (skupaj z Viktorjem Šoncem)
februarja 1929, povezovanje s postojnsko organizacijo, celo z vodstvom Ti-
gra v Jugoslaviji, deljenje letakov po Tomaju, leta 1933 naj bi sodeloval pri
pripravah naatentat na Graziolija,dokateregapanato niprišlo. Leta 1941
je bil Bole za tri mesece interniran v Corroppoliju, kratek čas pa tudi pri
Trstu(Cencič 1997,101,169,203,247; 2013, 344).
Pomen tomajske uporniške celice v predvojnem obdobju je zelo velik. Ne
samo zato, ker so praktično isti ljudje le nekaj let kasneje ustanovili lokal-
ni odbor Osvobodilne fronte, temveč tudi zato, ker so v Tomaju ustanovili
politično organizacijo, ki v vaški tradiciji ni imela nobene podlage. Čeprav
sta bila najmanj dva člana iz trdnih družin, zlasti Rudolf Škrlj, ki je izha-

460