Page 464 - Tomajci

Lev Centrih

na zbrali gospodar Miro Pupis, Franc Bole, Ljubo Černe (Učerinov), Jože
Kjuder in Rudolf Vran – sin Jožefa Vrana (Cencič 2013, 164). Kmalu so se
jim pridružili še nekateri drugi, npr. Antonija Kosovel, hči nadučitelja Ko-
sovela, ki je opravljala tajniško, po Miri Cenčič (1997, 70) pa celo vodstveno
funkcijo v Hranilnici in posojilnici Tomaj.
Kaj je Kirov videl v Tomaju jeseni 1943? Svoja opažanja je razkril v treh
pismih: prvo je poslal na sam ck kps (15. decembra 1943), drugo in tretje
(19. in 20. decembra 1943) pa političnemu komisarju iv. kraškega bataljona
(as, 1708, 1,6, ck kps,Tomaj,15. december 1943,Političnemu komisarju
iv.Kraškegabataljona,Tomaj, 19. december 1943,Nadalje poročam, To-
maj, 20. 12. 1943). Najprej je obžaloval, da se je bil prisiljen zateči v Tomaj,
v to »gnezdo klero – fašizma« oz. »gnezdo klero-orjunašev«, kot se je izrazil
v nadaljevanju. Seveda je omenil tudi »redke izjeme«: par »prostovoljcev«
in nekaj drugih iz »siromašnejših krogov«. Sledi opis lokalne korupcije. De-
vetega septembra (1943) naj bi med vaščane razdelili 65 q moke, ki so jo iz
Dutovelj pripeljali posestniki Miro Pupis, Baničevi (Škrljevi, op.), Vranovi,
Turkovi in nekateri drugi. Toda ta moka je po besedah Kirova izginila po
hišah »kulakov«. Ena vreča je jadrala k Alfonzu (Bojanu) Ravbarju – možu
Antonije Kosovel (op.) v Kosovelovo vilo, preostale pa še k drugim pose-
stnikom. Eno vrečo naj bi Kirov s skupino vaščanov odkril skrito v senu
pri odborniku Karlu Fabjanu (kovaču, op.). Po intervenciji vaščanov naj bi
posestniki to moko nazadnje izročili trgovki Černe, ki jo je pričela deliti
za živilske kupone, pri čemer pa je opazila, da 5 q manjka. Sledijo opisi
konfliktov, zbadanja in medsebojnega obtoževanja med Kirovom ter neka-
terimi vidnimi Tomajci. Na eni strani je šlo za malenkosti, kajti Kirov naj
bi bil edini, ki je ob prihodu kamiona partizanov v vas pel »Internaciona-
lo«. Najbrž je nihče drug niti ni znal. Tukaj je bila še provokacija, ki si jo je
privoščil Kirov, ko je izzval Karla Fabjana z besedami »Veste Partizani so
pravi boljševiki!«, pa mu je ta neprijazno odvrnil: »Mi ne maramo nobenih
boljševikov.« Zelo resna pa je bila opazka Franca Boleta ženi Kirova, ki je po
tistem, ko so partizani zažgali transport blaga iz Trsta v Dutovlje, domnev-
no izjavil, »da so partizani za uničevanje naroda!« Nič manj tudi opažanje,
da so se 24. oktobra 1943 pri pokopališču sestali Miro Pupis, Ljubo Černe,
Karol Fabjan, Franc Bole, Jože Kjuder, Pirc (brez imena, op.), nazadnje pa
še Alfonz Ravbar. Kirov ni izvedel, o čem so se pogovarjali, je pa slišal, da
so se kasneje iz Kosovelove vile razlegali akordi srbske monarhistične hi-
mne»Bože pravde«. Ne gledenatopasonekaj dnikasneje vTomajuzma-
lo pojedino praznovali obletnico oktobrske revolucije, na katero pa Kirov
in pristaši njegove klike pričakovano niso bili povabljeni. Kirov je v pismu

462