Page 455 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

elite, ko so se od druge polovice 19. stoletja naprej, ko je bil Anton Čer-
ne zaposlen na Dunaju, v Gorici in s svojim posestvom, za županovanje
potegovale druge rodbine, ekonomsko zelo trdne, vendar ne izjemno bo-
gate. Pripadali so družinam Pupis (Popiževi), Černe (Učerinovi), Vran in
nazadnje Grbec (Cencič 2013, 162). Ni sicer zelo verjetno, da so Černetovi
(Fabjanijevi) v tistem času izgubili vpliv na to, kdo bo postal župan, kaj-
ti najmanj z Učerinovimi so bili tesno povezani. Pomembna je bila poroka
Antonovega starejšega brata Janeza k Učerinovim (Zobec 2024, 103–104).
Nič manj ni štelo upravljanje s Černetovo (Fabjanovo) štipendijo, kjer je po-
leg tomajskega župnika vse do druge svetovne vojne sodeloval zastopnik
iz hiše Černetov – Učerinov (žat, ak, t, 2, 521). Družili so se tudi pri lovu.
Po Antonovi smrti (1891) so Černetovi (Fabjanijevi) dolgo ostali brez od-
raslega moškega naslednika. Naposled je veliko obljubljal Antonov vnuk
Emil (1882–1920), ki je bil izjemno sposobeninambiciozen gospodar. Rad
je potoval (med drugim v Egipt), pridobil nov velik vinograd, postavil je
mlin, mlatilnico in žago na motorni pogon, toda razmeroma mlad se je
smrtno ponesrečil na lovu, kjer mu je družbo delal Tone Černe (Učerinov)
(žat, ak, t, 3, 894). Černetovo (Fabjanovo) posestvo so poslej vodile žen-
ske, ki pa so se zelo hitro sprle zaradi Emilove dediščine pa tudi dolgov, ki
si jih je ta nabral pri družinskih članih. Amalija Černe (rojena Škarja), vdo-
va po Emilu, se je naprej sprla z Amalijo Černe (hči Antona Černeta), po
njeni smrti (1929) pa še z njeno najstarejšo hčerko Albino. Po zapuščinski
poravnavi je vdova po Emilu – Amalija postala upravičena do določenega
izplačila, nekaj nepremičnin in vinograda, Albina Černe (Laharnar) pa je
obdržala večino Černetovih posesti, s katerimi je dobro gospodarila.¹² Ob-
seg posesti Antona Černeta so ob koncu njegovega življenja ocenjevali na
okoli 100 ha, ni pa jasno, koliko je od tega premoženja do agrarne refor-
me (1948) obdržala glavna dedinja Albina Černe (Laharnar) oz. vdova po
Emilu Amalija. Po agrarni reformi je klo Tomaj razpolagal z več kot 40 ha
zemljišč,kisopostalenarodna imovina(žat, ak, t,3,893; pak,417,11, 27,
Zapisnik seje okrajnega kmečkega sveta, 15. november 1948, 3; Trobec Fra-
netič 1992, 36–49). Ker razen župnije v Tomaju pravzaprav ni bilo nikogar
drugega, ki bi zaradi bogatega obsega zemljiških posesti lahko prišel v po-
štev pri razlastitvi, in ob upoštevanju dejstva, da so Černetovi (Fabjanijevi)
razpolagali z nepremičninami tudi izven Tomaja, je mogoče z veliko goto-
vostjo sklepati, da so Černetovi (Fabjanijevi) tudi v medvojnem obdobju v
ekonomskem pogledu ohranili položaj najmočnejše družine daleč naokoli.

¹² Glej 11. poglavje.

453