Page 456 - Tomajci

Lev Centrih

Vsekakor je družina ohranila tudi dobro ime in status, s posebno Černeto-
vo klopjo v cerkvi iz češnjevega lesa, toda v patriarhalni družbi odsotnost
moških gospodarjev ni bila nepomembna. Jedro stare tomajske elite so pač
vedno tvorili moški. Ugledni možje Antonovih ženskih naslednic niso za-
polnili te praznine. Vnukinja Pavlina se je poročila z zdravnikom dr. Zur-
chijem, vnukinja Antonija s sodnikom dr. Platzerjem, vnukinja Leona pa
s stotnikom Evstahijem Žukom na Poljsko. Vnukinja Albina se je že pri 16
letih poročila z dr. Petrom Laharnerjem, okrajnim glavarjem v več istrskih
mestih in Sežani, toda zakon ni bil srečen. Par je do konca živel ločeno ži-
vljenje (Zobec2024, 115; žat, ak, t,3,893–896).
Ni mogoče vedeti, kako bi se Emil znašel v zaostrenih razmerah, ki jih je
prinesel fašizem. Ni pa dvoma, da je tomajska elita izgubila pomembnega,
morda celo vodilnega člana. Kot smo videli, ambicioznemu Jožefu Vranu
že pred prvo svetovno vojno ni uspel veliki met. Potem ko se je ponesrečil
Emil, je Vranu spodletelo že drugič. Ko je pogorel pri hranilnici in posojil-
nici ter se kmalu nato diskreditiral z ovadbo Kjudra, ni bil več človek, ki bi
imel lahko v vaški skupnosti viden, kaj šele vodilen položaj. Toda – kdo ga
je v Tomaju od konca 20. let dalje sploh imel? Gotovo župnik Kjuder. Ko
je fašizem odpravil meščansko politično življenje, zamenjal slovenske žu-
pane, zatrl slovenske kulturne ustanove in tisk, je bila cerkev pravzaprav
edina legalna institucija, ki je lahko vzdrževala kontinuiteto vaške tradicije
– in še to v okrnjeni obliki. Fašistična država in Vatikan sta leta 1929 z La-
teranskim sporazumom sicer uredila medsebojna razmerja, vendar odnos
med klerom in oblastjo ni bil več tako sproščen kot v starih časih, še zla-
sti ne med fašisti in slovensko duhovščino na Primorskem (Kacin-Wohinz
1990, 159–209).
Kakšna je bila Kjudrova vloga pri povezovanju vaške skupnosti Tomaj v
30. letih? Kar zadeva skrb za javno moralo, izjemno občutljivo področje,
kjer je bila župnikova avtoriteta stalno na preizkušnji, se v tem obdobju ni
nič spremenilo. Kjuder je zapisal, da je bila takrat moda kratkih ženskih
oblek. Na nekem pogrebu pa so dekleta nosila celo prozorne obleke, da se
je veliko ljudi nad njimi spotikalo. Omenja tudi pojav »buby frizur«, ki so
jih opravljali brivci, ki so dekletom odrezali kite, zaradi česar naj bi slednja
postala podobna moškim. Iz zapisanega je razvidno, da se je Kjuder zave-
dal, da je lahko na tem področju napravil le malo. »Moda je šla svojo pot,« je
nekoliko resignirano zapisal (žat, ak, t, 1, 261; žat, ak, t, 3, 775). Enako
se je zavedal tudi, kar zadeva tomajsko mladino, ki je bila očitno »polna ži-
vljenja«. V eni od številnih prenov tomajske cerkve (1928) je zato odpravil
skrivališče med cerkvenimi klopmi, kjer naj bi se »godilo veliko nemoral-

454