Page 451 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

Župnik Kjuder, takrat star 31 let, na fotografiji stoji med pomembnimi
laiki nad prvo vrsto duhovnikov (nad Matijo Sila). Ni šlo za naključje, da je
stopil v velike čevlje svojega predhodnika. V njegovih časih se je od duhov-
nika preprosto pričakovalo več od pastirske službe. Tako je Kjuder že kma-
lu po biserni maši sprejel položaj predsednika tomajskega pevsko-bralnega
društva, čeprav po lastnih besedah »nerad« (žat, ak, t, 3, 829). Polne roke
dela je imel že s cerkvenim pevskim zborom. Toda politične razmere so se
takrat pričele že zaostrovati in vse kaže, da so vplivni tomajski možje pre-
sodili, da društvo v tistem trenutku potrebuje prav takega človeka, kot je
bil Kjuder. V letih 1924–1928 je fašistična oblast temeljito spremenila vsak-
danje življenje Tomajcev. Najprej (1924/25) so z izjemo verouka prepovedali
slovenščino kot učni jezik v šoli, oktobra 1926 so odstavili zadnjega sloven-
skegažupana(sindaco) Jožefa Grbca – ker je bil fašist, najverjetneje zaradi
poneverbe in pretepa s tajnikom (žat, ak, tk, 62–66), februarja 1928 so
bili iz šol odstranjeni vsi duhovniki, med njimi je bil tudi Kjuder, ki verouka
niso hoteli poučevati v italijanščini (žat, ak, t, 2, 486), nazadnje (jeseni
1928) se je moralo razpustiti še pevsko-bralno društvo, saj bi v nasprotnem
primeru država zaplenila njegovo premoženje (žat, ak, t, 3, 830).
Likvidacija pevsko-bralnega društva je na eni strani nedvomno pomeni-
la hud udareczaskupnost kotceloto, po drugistrani patudiukinitevkraja,
kjer se je srečevala tomajska elita. Zapečatila pa je tudi ugled Jožefa Vra-
na, člana društva, ki je na zadnjem občnem zboru predlagal, da bi inventar
poklonili fašistični organizaciji Dopolavoro. Ko je videl, da ga ni podprl nih-
če, je izginil iz dvorane. Kjudra je mesec dni kasneje poklical k sebi podesta
(župan) Serafini in mu pokazal ovadbo, češ da so člani društva v resnici
hoteli inventar pokloniti Dopolavoru, a da jih je župnik od tega odvrnil, s
čimer je znova pokazal svoje nasprotovanje režimu. Kjuder (žat, ak, t, 3,
830–831) je opazil, da je bil na ovadbi podpis Giuseppe Vran. Vranov padec
se je v resnici zgodil že najmanj eno leto prej (13. februarja 1927), ko ga je
občni zbor hranilnice in posojilnice Tomaj odstavil s položaja predsednika.
Za novega predsednika je bil nato soglasno izvoljen Anton Turk mlajši iz
Šepulj, od Tomajcev pa so odgovorna mesta dobili Jožef Škerlj (Baničev),
upravni odbor, bivši nadučitelj Anton Kosovel in Anton Čefuta Ucman pa
sta bila izvoljena v nadzorstvo. Po poročanju tržaške Edinosti je bil dogo-
dek dramatičen. Vran se je med poslušanjem obtožb očitno tako prestrašil,
da je pobral nekatere poslovne knjige in pobegnil iz dvorane (»Tomaj« 1927,
2–3).
Jožefa Vrana (1868–1948) bi zaman iskali v Primorskem slovenskem bio-
grafskem leksikonu. Nenavadno, kajti o njem nam ne pripovedujejo samo

449