Page 453 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

dniški položaj hranilnice in posojilnice, kjer je veljal za nenadomestljive-
ga, dokler mu jezni in nezadovoljni člani leta 1927 niso izrekli nezaupnice.
Kjuder piše, da so Vranovi nasprotniki pred občnim zborom širili letake o
njem, na katerih je npr. pisalo »Proč s pijavko« in še hujše (žat, ak, t, 3,
847). Podobno usodo je, vsaj po pripovedovanjih, doživel tudi Černe, ko so
mu kraševski volivci 1872. izrekli nezaupnico in ga celo preganjali z vilami
(Zobec 2024, 114). V tomajski hranilnici in posojilnici se je očitno že dol-
go nekaj kuhalo. Novembra 1925 je liberalna Edinost poročala o domnevno
nadvse uspešnem občnem zboru, na katerem se je znova potrdilo, da je
»le v zadružništvu naša moč!«. Vodstvo hranilnice naj bi bilo v rokah sa-
mih kmetov, ki so že vrsto let delali za prosperiteto zadruge, omenjali so
še smeli načrt o ustanovitvi mlekarne (»Iz Tomaja« 1925, 2). Ta članek je
kmalu nato postavil na laž katoliški Mali list, ki je poročal, da so občni zbor
nalašč sklicali ob 9. uri zjutraj, »da iz zunanjih vasi verni možje niso mogli
priti na zbor, ker je istočasno sv. maša«. Zbora se je zato najprej udeležilo
pet, kasneje pa samo 23 od 400 članov zadruge. Pa ne samo to. Zbor bi mo-
ral biti sklican do konca meseca marca, ne pa šele novembra, manjkalo je
poročilo nadzorništva, katerega predsednik se sploh ni prikazal. Mali list
je dodal, da je pokojni Matija Sila, dolgoletni predsednik hranilnice, »pre-
večzaupal liberalcem«,kisojonatoprevzeli, sčimer se je časopisgotovo
obregnil ob njenega aktualnega predsednika Vrana, ne da bi ga imenoval.
Sklenil je, da se je zadruga »izneverila načelom velikega Kreka«, katerega
slika je visela v njenih uradnih prostorih (»Tomaj: o naši posojilnici« 1925,
3). Na ta članek, taktno, ni odgovorilo vodstvo hranilnice, temveč stare-
šinstvo občine Tomaj, ki pa je presodilo, da je najboljša obramba napad.
Obtožbe o nepravilnostih so v celoti ignorirali, izkoristili pa so obžalova-
nje anonimnega pisca Malega lista zaradi slabosti Sile, ki je domnevno na-
sedel liberalcem. Zapisali so, da »nesramni dopisnik na način hijene blati
z lažnivimi in izmišljenimi podtikanji našega sedaj blagopokojnega vele-
čast. g. Matijo Sila, dekana in častnega občana tomajskega, – moža, kateri
se pač ne more braniti, ker On spava spanje pravičnega«. Pod protinapad
so se podpisali sami pomembni tomajski možje: župan Gerbec, oba njego-
va namestnika Macarol in Škerlj ter občinske starešine: Obersnel, Černè,
Čefuta, Macarol, Bezek, Kobal, Mahnič, Rože, Škerl, Kuret in Pupis. Podpi-
sniki so šli v resnici še dlje, saj so dodali, da svečano protestirajo, pa čeprav
naj bi izrečene nesramnosti v Malem listu »bile napisane od posvečene ali
neposvečene roke« (»Tomaj proti klevetam Malega lista« 1925, 4). Ta časo-
pisna polemika ni mogla biti brez posledic za Tomaj. Najbrž ne tvegamo
veliko, če sklepamo, da je moralo zaradi nje priti do resnega spora znotraj

451