Page 423 - Tomajci

Usihanje tradicionalno mogočnih družin in »novi obrazi«

doval dragocena znanja in veščine. Vnel se je tudi boj za dediščino, ki je
bil toliko ostrejši, ker si je Emil pri drugih družinskih članih – ne le pri
mami – izposodil znatne vsote denarja. Iskrilo se torej ni le med taščo in
snaho, Amalijo Černe in Amalijo, roj. Škarja, pač pa tudi med slednjo in
Emilovimi sestrami. Povod za to je bilo kajpak vprašanje dediščine oz. na-
tančneje denarja, ki ga je Emil prejel od svojih sester. Pavla in Lea sta mu
namreč vsaka posodili 16.000 lir z željo, da bi denar naložil v Jugoslaviji.
Emil je vsoto zamenjal v dinarje oz. jugokrone in denar investiral v delni-
ce Slovenske eskontne banke, ki so bile pozneje zamenjane v delnice Tr-
govske banke, te pa so bile shranjene v depozitu pri tovarnarju Antonu
Lampretu (skupaj z Emilom Lajovicem je ta leta 1919 ustanovil tovarno za
izdelavo embalaže iz pločevine v Ljubljani) (pang, 939, 15, pismo odvetni-
ka Henrika Okretiča Antonu Lampretu, 25. marec 1926). Poplačilo terjatev
Lei in Pavli se je očitno vleklo še celotno obdobje med vojnama, saj še tik
pred izbruhom druge svetovne vojne zasledimo, da podjetnik Lampret ni
nakazal svojega deleža. Očitno je, da je prišel v škripce in bil dolžan tudi
drugim, terjatev Amaliji pa naj bi odplačal, ko bi razrešil problem plače iz
državne blagajne (bil je namreč tudi državni uslužbenec, plača, ki jo je pre-
jemal, pa naj ne bi bila skladna s pogodbo) oz. dobil tožbo proti nekemu
jugoslovanskemu podjetju (pang, 939, Pismo odvetnika Mateja Pretnerja,
Ljubljana, Amaliji Černe roj. Škarja, Tomadio 41, 22. januar 1941). Dolgo-
vi, ki so prešli na Emilovo vdovo, gotovo niso bili vzpodbudni za družin-
sko harmonijo, ravno nasprotno. Vprašanje premoženja je bremenilo tudi
odnose med taščo in snaho. Kdaj točno se je med njima začelo iskriti, je
nemogoče ugotoviti, saj so pričevanja o tem nedatirana. Vseeno pa so do-
volj zgovorna, da se lahko prepričamo o nič kaj vzpodbudnih odnosih med
Amalijama. Kot je zapisala Emilova mama (pang, 939, 15; Amalija Černe –
dodatekkoporoki):

V zadevi svoje snahe poročam sledeče. Prišla je iz Sežane in prinesla
en list za podpisat vsebine, da se izjavim, ali je bila ona pogodba, skle-
njena v vaši navzočnosti, veljavna do smrti mojega sina ali do dne po-
godbe. Ker nisem stvari dobro razumela, tudi nisem podpisala. Moja
snaha je bila jako razburjena in sploh se ni mogoče ž njo o skupnih
interesih pogovarjati, pri meni se je spustila v nedostojne žaljive be-
sede, grozeč, da bo razveljavila pogodbo in na podlagi cenitve vsega,
da je bil moj sin po njenem mnenju v hiši napravil številne terjatve.
Ker sem jaz v najboljši vesti navedla vse svote, katere sem iz mojega
premoženja dala svojemu sinu, ne kot terjatev, ampak v pojasnilo in

421