Page 418 - Tomajci

Miha Zobec

Kjuder, seveda implicira, da je na svojega »izbranca« vplival in bil očitno
tisti, ki je občino vodil v senci. Vključitev v nov, italijanski državni okvir
po prvi svetovni vojni vsaj v prvih letih po konfliktu v Tomaju ni temelj-
no posegla v strukturo elit, morda tudi ne v družbeno strukturo vasi. Med
vaškimi pomembneži, tako na polju politike kot na področju društvenega
delovanja in denarnih ustanov, zasledimo osebe, ki so izstopale v poznem
avstrijskem obdobju. Gre za ljudi, ki so bili vzgojeni v včerajšnjem svetu,
bili ob koncu vojne že v zrelih letih in transformacijo povojnega sveta ra-
zumeli v okviru ustaljenih miselnih shem. Na področju društvenega dela
je pomembno vlogo še naprej imel Anton Kosovel, ki je skupaj s hčerjo
Karmelo (bodočo pianistko) ključno prispeval k poučevanju petja (»Vesti
iz Goriške: iz Tomaja« 1921, 4). Nič manj pomembna ni bila »čitalniška«
dejavnost društva, ki je ob oživitvi leta 1920 štelo že sto članov in bilo na-
ročeno na vse slovenske časopise, ki so izhajali na ozemlju, priključenem
Italiji (»Dopisi: iz Tomaja« 1920, 3). Društvo je po vojni vodil Jožef Škerlj
(1876), konec leta 1921 pa ga je nasledil Peter Rože. Škerlj je izhajal z doma-
čije Baničevih, ki je bila sorodstveno povezana s Černeti (Fabjanijevimi),
tja se je poročila Ana, hči Marka, župana vasi v času Ilirskih provinc s Fab-
janijeve domačije (žat, ak, t, 4, 911). Rože je prihajal iz nekdaj (v 17. stole-
tju) (Panjek 2016) pomembne domačije Rožečih in je, če gre verjeti Kjudru
(žat, ak, t, 4, 949), pogosto zahajal k družini Alojza Večerine. Slednji pa
je, kot vemo, deloval skupaj z Vranom. Ta je še naprej vodil vaško hranilni-
co in posojilnico, in to vse do leta 1927, ko so ga na občnem zboru krajani
dobesedno nagnali z vodilnega mesta. Kjuder navaja, da se je Vran na in-
stitucijo skorajda prisesal, obravnaval naj bi jo kot svojo last, to pa je vzne-
jevoljilo vaščane, ki so pred občnim zborom širili letake z napisom »Proč s
pijavko!«. Vrana je na mestu predsednika zamenjal Anton Turk iz Šepulj,
posestnik, ki je z Emilom Černetom (kasneje pa z vdovo Amalijo) vodil
mlatilnico za žito na poti med Križem in Tomajem (»Iz tržaške pokrajine:
Tomaj« 1927, 2–3).
Tomajsko družbeno strukturo, s tem pa tudi mesto domačih elit, so te-
meljito pretresli vse ostrejši fašistični ukrepi, ki so z ukinitvijo društev in
tiska, še prej pa z italijanizacijo izobraževanja vodili k izbrisu slovenščine
v javnem življenju. Kljub temu da je fašizem na Primorskem konec 20. let
ukinil tudi denarne zavode, se je tomajska hranilnica in posojilnica obdr-
žala (Cencič 2013, 219–226). Izoblikovana politična elita je sprva iskala do-
ločennačin sodelovanjazrežimom, očemer pričatudidejstvo, dajeGrbec
mesto župana zasedal do leta 1926, ko je bila odpravljena občinska avto-
nomija in uveden sistem pokrajinskim prefektom odgovornih podestatov
(Čermelj 1965, 44). Tomajsko župansko pisarno je v tem letu doletel obisk
416