Page 427 - Tomajci

Usihanje tradicionalno mogočnih družin in »novi obrazi«

939, 15, Zapis Albine Černe – Laharnar, nedatirano). Nada je medicino štu-
dirala v Ljubljani, Gradcu in Zagrebu ter je po vojni dobila mesto zdravnice
vSežani(pang,939,15, PismoŽana teti Amaliji, Skopje, 12. oktober1947).
Kot zdravnica, navaja eden od tomajskih informatorjev, je Nada v času po-
vojnega pomanjkanja pokrivala celoten Kras, od vasi do vasi naj bi jo vozili
s konji. Imela je hči Cecilijo, ki je postala učiteljica v eni od šol na Opčinah.
Nada jo je, tako se zdi, vzgajala kot samohranilka (intervju Polone Sitar, 17.
oktober 2024).
Po smrti mame Amalije je upravljanje glavnine Fabjanove posesti pripa-
dlo Albini, najstarejši hčeri pri hiši. Albina se je s svojim možem Petrom
Laharnarjem na Kras vrnila ob izbruhu prve svetovne vojne. Tomaj sta za-
menjala za velemestno okolje Dunaja, v katerem sta vztrajala tudi po so-
progovi upokojitvi (1912). Po povratku so se njuni odnosi začeli krhati. Al-
bina se je s Petrom poročila pri komaj 16 letih, tolminski izbranec pa je bil
od nje kar 18 let starejši. V zakonu nista imela otrok. V Albininih zapisih
EmiloviženiAmaliji lahko preberemo, dajijePeter velikokrat očital,daje
od matične družine prejemala premalo denarja (prejemala naj bi 600 goldi-
narjev letno) in si zato nista mogla privoščiti življenja, kakršnega si je želel
(pang, 939, 15). Življenje avstrijskega uradnika in njegove žene kljub vse-
mu ni bilo skromno: razglednice in dopisnice v družinski zapuščini pričajo
o tem, da sta, ko je Peter služil v Bukovini, zahajala v zdravilišče, na izlete
sprijateljiobDonaviintudisicer gojila stikezavstrijsko izbrano družbo
državnih uradnikov, oficirjev in pravnikov. Njun svet je bil svet Habsbur-
ške monarhije, raztezal se je od Tirolske na zahodu do Galicije na vzhodu,
od koder sta prejemala razglednice in dopise svojih znancev ter prijateljev
(pang, 939, 8, 10, 15). Ko je ugasnila monarhija, je ugasnila tudi njuna lju-
bezen. Že od okrog 1925. leta je Albina živela ločeno od Petra, ki se je prese-
lil v gostilno pri Ravbarjevih (domačija Sklancevih) v Dutovlje (Uršič 2010,
394). Kjuder navaja, da naj bi pred njegovo smrtjo (1932) med (nekdanjima)
zakoncema prišlo do poravnave. Predstave, ki so se v Albini zakoreninile v
času Habsburške monarhije, so se izkazale za trdnejše od njene ljubezni
do Petra. Stiki, ki jih je vzpostavila na Dunaju in v Bukovini, so pomembno
krojili njeno življenje tudi potem, ko se je vrnila v Tomaj. Dopisovala si je s
prijateljicami na Dunaju, v Gradcu, Milanu pa tudi z družino znamenitega
arhitekta Fabianija v Kobdilju ter z Anico in s Karmelo Kosovel, ko je ta
študirala klavir v Münchnu.¹⁰ Albinin prvi jezik je bila nemščina, v njem je
komunicirala s soprogom pa tudi s starši in z večino korespondentk. Da se

¹⁰ Za prikaz dopisovanja med Albino Černe in Karmelo Kosovel glej Uršič (2010).

425