Page 428 - Tomajci

Miha Zobec

je pri Fabjanijevih govorilo nemško, se je nenazadnje spominjal še Kjuder
(žat, ak, t, 3, 896). Je pa bila Albina vešča še drugih jezikov, med drugim
si je dopisovala tudi v francoščini in angleščini. S svojo intelektualno širino
je gotovo izstopala iz tkiva tomajske skupnosti. Kljub vstopu v veliki svet
pa je, če gre verjeti Kjudru, vselej ohranjala pristnost in preprostost, zara-
di katerih je bila med vaščani na moč priljubljena. Ko je po drugi svetovni
vojni prišlo do agrarne reforme in je bilo videti, da bo Fabjanijevim odvze-
to vse, je Albina pričela odpuščati delavce, ki so delali na posestvu. Kjuder
pravi, da so bili ti tako navezani na gospodarico, da so jokali. Reforma na-
zadnje ni tako korenito posegla v njeno imovino, poleg dela posesti ji je
ostala še celotna hiša (žat, ak, t, 3, 895–896). Albina je, ironično, umrla
na isti dan kot njen mož, 30.oktobra,le da jedo smrti prišlo 22 let kasneje,
1954. Kot se spominja eden od informatorjev, je njen pogreb v žalost ovil
dobršen del Tomaja (intervju Polone Sitar, 12. december 2024). Zanimivo
je, da je Albina še dve leti pred smrtjo svoji sestri Lei poslala razglednico,
napisanovnemščini skurzivno gotico–najbrž jeziku in pisavi,vkaterih
je bil najbolj pismena. Vendarle pa Albina ni bila relikt včerajšnjega sve-
ta, ravno tako kot so v njej živele podobe Habsburške monarhije, je znala
zaživeti novo stvarnost v okolju, v katerem je odraščala.
Prav tako kot Albino je podonavska monarhija zaznamovala tudi njeno
sestro Leono (Leo) (1885–1973). O njenem življenju imamo na žalost na
voljo precej manj dokumentov kot o Albininem. Vemo, da se je poročila z
oficirjem avstrijske vojske poljskega rodu Evstahijem Žukom in da je pred
prvo vojno nekaj časa živela pri Petru Laharnarju na Dunaju (pang, 939,
16). Kako je bilo z njenim oz. njunim življenjem po vojni, ne vemo, najbrž
pa sta vsaj nekaj časa živela v Tomaju, saj so italijanske oblasti leta 1921
Žuku izdale dovoljenje za nošenje orožja. Kot prebivališče je v dokumentu
naveden naslov, kjer je stala Fabjanova domačija (pang, 939, 16). Tudi Lea
je po smrti mame Amalije pridobila delež nekdaj skupne Fabjanove pose-
sti, kar najbrž tudi govori v prid tezi, da je ostala v Tomaju. Gotovo je, da je
Lea v Tomaju živela po Evstahijevi smrti (kdaj je ta nastopila, ni znano), o
čemer pričajo tako dokumenti v družinski zapuščini kot Kjuder (žat, ak,
t, 3, 895–896). Po vojni se je spretno prilagodila novim socialističnim obla-
stem, včlanila se je v vse pomembnejše organizacije, kot sta Osvobodilna
fronta in Socialistična zveza delovnega ljudstva (pang, 939, 16).
Tako kot ne vemo veliko o Lei, sta nam neznanki tudi Antonija in Pavla
Černe. O slednji vemo kvečjemu to, da se je leta 1903 poročila s čedajskim
zdravnikom Giovannijem Zurchijem in da si je s sestrama vztrajno dopiso-
vala v nemščini. Glede na to, da si je njen sin z Leo dopisoval v italijanščini,

426