Page 424 - Tomajci

Miha Zobec

katere svote presezajo daleč vse ono, kar je moj sin za hišo storil, bi
želela videti enkrat konec v tej zadevi.

Pogodba, o kateri govori besedilo, je najbrž poravnava, ki sta jo Emilova
mama in njena snaha dosegli leta 1922 pri sežanskem notarju. Ta je dolo-
čala,danaj bi se denar, ki ga je večkratzaupala sinu,vračunal vdelež,kibi
iz njene ostaline šel Emilovi hčeri Nadi (roj. 1912) (pang, 939, 15, notarsko
pismo, Sežana, 24. oktober 1922). Napetosti se torej s poravnavo nikakor
niso pomirile. Po smrti Emilove mame (1929) se je družinski konflikt le še
stopnjeval. V oporoki je Amalija za glavno dedinjo »vsega premakljivega in
nepremakljivega premoženja« določila svojo najstarejšo hči Albino. Ta naj
bi druge upravičenke, hčere Pavlo, Antonijo, Leo in vnukinjo Nado, v petih
letih po smrti izplačala z zneskom v vrednosti 30.000 lir. Zanimivo je, da
si je Emilova mama za glavno dedinjo, če verjamemo oporoki, napisani s
svinčnikom, najprej zamislila hčer Leo (pang, 939, oporoka 1 in 2).
Z Albino se primožena Amalija preprosto ni mogla ujeti. Vprašanje je tu-
di, koliko se je razumela s preostalo družino, dokler ni prišlo do sporov v
zvezi s premoženjem po smrti Emila in mame Amalije. Dokumentov, ki bi
pričali o tem, nimamo. Vprašanja dedovanja so bila za družinske odnose
dejansko uničujoča. Amalija Škarja naj bi bila prepričana, da sta bila Emil
in Nada prikrajšana pri delitvi dediščine, saj je prav Emil veliko vložil v mo-
dernizacijokmetijstvaingospodinjstva.AlbinajeAmalijine zahteveizpod-
bijala z izjavami mame, češ da je Emilove investicije dejansko financirala
onasama– torejmamaAmalija. Albini sejetorej zdel delež, ki ga je pre-
ko odvetnikov zahtevala Emilova vdova Amalija, odločno nesorazmeren.
Po zapuščinski razpravi, ki je sledila smrti mame Amalije, je Albina vdovi
in njeni hčeri Nadi skupno dolgovala 80.000 lir – od tega Amaliji 23.000,
njeni hčeri pa 57.000, pri čemer naj bi vdovi dolg poravnala še v tistem
letu, hčeri pa v štirih letih po pet- oz. šestodstotni obrestni meri v nasle-
dnjih letih. Poleg tega je dobila v upravljanje konje ter orodje v štali, čebele
s pripadajočimi panji (Emil se je lotil tudi čebelarjenja), od prej pa je imela
donosen vinograd (na lokaciji Kalužce) in mlin z mlatilnico na poti proti
Križu(pang,939, 15, Trst,4.julij 1929).
Albina je bila prepričana, da se je Amalija zaradi pretiranih zahtev pre-
prosto izločila iz družine. Zapovedana načela, ki so vladala v družini, in
ravnanje Amalije je ubesedila takole (pang, 939, 15, Albina, nedatirano):

Za preprečiti neprijetno razburjenje, ki sledi navedeno ustmenim
razgovorom, napišem sledeče: V naši družini je vedno vladala slo-

422