Page 415 - Tomajci

Usihanje tradicionalno mogočnih družin in »novi obrazi«

tja izvoljen Jožef (v časopisih tudi Josip) Vran, ki je bil sin prišleka, njegov
očejenamrečponavedbahKjudra(žat, ak, t,3,844) sredi 19. stoletja
prišel iz Kazelj. Dolgih 12 let, od 1884 do 1896, je bilo mesto župana v ro-
kah Antona Pupisa z domačije Popiževih. Popiževi so izvirali iz Karnije,
v Tomaj so se priselili v 18. stoletju⁵, na Krasu pa so se uveljavili kot tr-
govci, iz njihovih vrst so izhajali cerkveni starešine (prvi že leta 1804) in
župani (žat, ak, t, 3, 884). Pupisu je na županskem mestu sledil Anton
Černe (1841–1909), ki je prihajal z domačije Učerinovih, povezane s Fabja-
nijevimi.⁶ Slednji je skupaj s svojim sinom Antonom, dejavnim v klerikalni
politiki,⁷ tedaj že upokojenemu župniku Urbanu Golmajerju pomagal po-
staviti vzgojni zavod šolskih sester (»Vrnil se je v očetovo hišo« 1938, 1).
Zanimiva in morda ne nepomembna za politični vpliv je bila poročna iz-
bira Antona ml., ki je za ženo vzel nečakinjo škofa Antona Mahniča. Pisa-
nja liberalne Soče, da naj bi bil Tomaj v tistem času »klerikalna trdnjava«,
v kateri je vladal »mladi Černe s par razgrajači«, sicer ne moremo prepro-
sto sprejeti, najbrž pa ga, ob upoštevanju tradicionalne moči katolištva v
Tomaju, tudi ne gre kar tako zavreči (»Domače in razne novice: klerikalno
barabstvo« 1900, 2). Antona Učerinovega je leta 1904 kot župan nasledil Jo-
sip (Jožef) Vran, za podžupana pa je bil tedaj izbran Anton Šonc (»Domače
in razne novice« 1904,2;»Dnevne novice« 1904, 2).Kot županjeVrande-
loval vse do konca prve svetovne vojne (ponovna izvolitev zabeležena leta
1908 in 1912), po vojni pa ga je – dokler ni fašizem s sistemom podestatov
leta 1926 ukinil dotedanjih županstev – nasledil Josip Grbec, doma iz Uto-
velj (1912. se omenja kot tomajski podžupan iz Utovelj) (»Vesti iz Goriške:
volitve županstva v Tomaju« 1912, 4; »Zadnja pot monsignorja Matije Si-
la« 1925, 1). Vran je spretno kopičil funkcije. Leta 1909 je postal načelnik

⁵ V tomajskih župnijskih knjigah se Pupisi pojavijo v 70. letih 18. stoletja. Blaž Pupis je npr.
leta 1776 nastopil kotboter prikrstu Neže, hčerkeMarka in Marine Černev Tomaju,leta
1781 pa se mu je prav tam rodilahči Neža,kije imela za botra JožefaČerneta,zabotro pa
»Katarino, ženo Jakoba Pupisa iz župnije Komen«; leta 1780 pa je kot boter pri krstu v To-
maju nastopil »Peter Pupis iz Karnije« (Petrus Puppis ex Carnia)(šak, žt, mkk 6, 253, 315 in
327). Glede njihovega porekla si pomagamo z zapisom iz oktobra 1776, ko je v Tomaju umrl
»Ivan vdovec Pupis iz Karnije, župnija Canale d’Incarojo [Paularo] v videmski škofiji, star 70
let« (Ioannes Viduus Pupis ex Carnja Parochia Charogio diocesis Utinensis etatis Annorum 70)
(šak, žt, mku 3).
⁶ Priimek Černe je družina po Kjudrovih ugotovitvah prevzela prav od Fabjanijev (prej je nosi-
la priimek Slavec), in sicer 1838., ko se je k družini priženil Janez Černe, sin Marka Černeta,
župana v času Ilirskih provinc. Glej žat, ak, t, 3, 833.
⁷ V liberalni Soči navajajo, da naj bi Anton ml. očetu pomagal pri kandidaturi za deželnega
poslanca (»Volilno gibanje: iz Tomaja«, 1901, 2).

413